Jedro

Sodna praksa je zavzela stališče, da med materialne stroške iz tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku sodijo zlasti stroški za kopije, poštnine, kuverte, torej stroški, ki so nujno potrebni za izdelavo samega izvedeniškega mnenja, ne pa tudi stroški, ki jih je izvedenec imel zato, da je delo kot izvedenec lahko opravil.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka delno spremeni tako, da se znesek 609,57 EUR nadomesti z zneskom 570,19 EUR, predlog izvedenca za priznanje nagrade in stroškov v presežku pa zavrne.

II. Nadaljnja pritožba tožene stranke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 3. 12. 2021 odločilo: - pod točko I. izreka izvedencu psihiatrične stroke doc. dr. A. A. odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 609,57 EUR; - pod točko II. izreka ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za DDV; - pod točko III. izreka naložilo Finančno računovodski službi, da iz vnaprej založenih sredstev pravdnih strank izvrši plačilo računa izvedenca pri NLB d.d. najkasneje v 45 dneh od izdaje sklepa.

2. Tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) je v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljala pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in odločitev izpodbijanega sklepa spremeni, podredno, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V pritožbi je navajal, da je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo nagrado in stroške mimo določil Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih tolmačih. Izvedencu je pravilno odmerilo le priglašeno nagrado za študij spisa (102,00 EUR) in pregled preiskovanke (51,00 EUR). Vse ostale priglašene stroške in nagrado je izvedencu priznalo neutemeljeno. Izvedenec za izdelavo izvedeniškega mnenja ni zbiral nobene dodatne zdravstvene dokumentacije za tožnico, ampak je preučil medicinsko dokumentacijo, ki jo je v spis vložila tožnica. Tako mu nagrada po 38. členu Pravilnika sploh ne pripada in mu jo je sodišče zmotno priznalo. Sodišče prve stopnje je izvedencu za pisno izdelavo izvedeniškega mnenja zmotno priznalo nagrado za zahtevno mnenje v znesku 306,00 EUR. Ob upoštevanju meril iz 42. člena Pravilnika, ko je izvedenec pregledal le manj obsežen spis, en izvid travmatologa in osebni karton tožnice, ko temu ni bilo potrebno zbirati dodatne zdravstvene dokumentacije, ko je opravil le pogovor s tožnico in odgovoril na dva vprašanja sodišča, bi mu šla zgolj nagrada za manj zahtevno mnenje. Pravilnik ne priznava izvedencu materialnih stroškov za tiskanje po nareku (1 ura) v znesku 20,00 EUR, za pisemske ovojnice v znesku 4,10 EUR, za tiskanje vabil in mnenja (20 strani) 4,00 EUR, za poštnino 3,20 EUR, za pot na pošto za oddajo mnenja in vabil pol ure v znesku 11,00 EUR in druge izdatke (izobraževanje, pošiljanje e-računa) v znesku 5,00 EUR. Pravilnik teh sploh ne priznava oziroma jih priznava le ob predložitvi računa. Izvedenec bi tako za materialne stroške moral predložiti račun. Ostali materialni stroški mu tako ne gredo, ker spadajo v nagrado za izdelavo mnenja, stroški za pot na pošto in drugi izdatki pa sploh niso materialni izdatki. Pritožnik je priglasil tudi pritožbene stroške in zahteval njihovo povrnitev.

3. Izvedenec dr. A. A. je v odgovoru na pritožbo odgovoril, da je bilo izdelano mnenje zahtevno, ker je bilo potrebno izdelati celoten diagnostični postopek, saj ni bilo na razpolago ustrezne zdravstvene dokumentacije, ker ni bila pred tem tožnica diagnostično obdelana. Materialni stroški so nastali in so logični ter specificirani tako, kot zahteva Pravilnik.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Glede na čas imenovanja izvedenca psihiatrične stroke dr. A. (23. 6. 2021) se za odmero plačila in povrnitve stroškov izvedenca uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/2018-v nadaljevanju: Pravilnik). Ta v 38. členu določa plačilo sodnemu izvedencu za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije, pri čemer kot najnižjo postavko, za manj obsežno zbiranje in proučevanje dokumentacije do 100 strani, določa znesek 51,00 EUR, kolikor je izvedencu sicer priznalo tudi sodišče prve stopnje. Iz vsebine točke IV. izvedeniškega mnenja izvedenca je razvidno, da je ta za izdelavo izvedeniškega mnenja preveril tudi zdravstveno dokumentacijo tožnice in sicer psihiatrični izvid, travmatološki izvid iz 7. 2. 2015 in osebni zdravstveni karton tožnice. Iz slednjega je ugotovil, da tožnica ni bila zdravljena zaradi duševnih motenj. Pregled tožničine zdravstvene dokumentacije je v sklepu o imenovanju in ob določitvi nalog izvedenca z dne 23. 6. 2021 naložilo tudi sodišče prve stopnje. Tožničinega zdravstvenega kartona ni v spisu, niti ni njegove pridobitve predlagala katera od pravdnih strank. Torej je izvedenec zdravstveni karton pridobil in proučil sam. Zato pa so protispisna pritožbena zatrjevanja pritožnika, da izvedenec ni zbral in proučil dodatne zdravstvene dokumentacije, posledično neutemeljene pa so tudi pritožbene trditve, da izvedencu zato ne pripada plačilo v znesku 51,00 EUR, kot mu ga je priznalo sodišče prve stopnje.

6. Kot je razvidno iz sklepa o določitvi naloge izvedencu z dne 23. 6. 2021, samega izvedeniškega mnenja izvedenca in dodatnih pojasnil izvedenca v odgovoru na pritožbo, je izvedenec v zvezi z izdelavo izvedeniškega mnenja pregledal spis, zdravniški izvid tožnice v spisu, pridobil in dodatno proučil tožničin zdravstveni karton, opravil pogovor (pregled tožnice), ki v psihiatrični stroki predstavlja metodo preiskave in ki je (kot je pojasnil sam izvedenec) predstavljala del nujnega diagnostičnega postopka, ki ga je moral izvedenec opraviti, da bi odgovoril na postavljena vprašanja, saj tožnica pred tem še ni bila psihiatrično diagnostično obdelana. Kot je razvidno iz podatkov spisa je bil izvedencu določen 30 dnevni časovni rok za izdelavo pisnega izvedeniškega mnenja, izvedenec pa je v danem roku izvedeniško mnenje tudi izdelal. Glede na takšne okoliščine, ki predstavljajo kriterije za presojo zahtevnosti izvida in mnenja izvedenca glede na določila 42. člena Pravilnika, je po presoji pritožbenega sodišča ocena izvedeniškega mnenja kot zahtevnega (po 2. točki prvega odstavka 40. člena Pravilnika) pravilna, posledično pa je pravilno sodišče prve stopnje izvedencu tudi priznalo nagrado v znesku 306,00 EUR. Nasprotne pritožbene trditve toženca se tako izkažejo kot neutemeljene.

7. Pravilnik glede upravičenosti izvedencev do povrnitve stroškov v 49. členu1 napotujejo na uporabo Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Uradni list 15/03, 32/13). Ta pa v 4. členu določa, da so izvedenci upravičeni do povrnitve potnih stroškov, stroškov za prehrano in prenočišče ter nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka, poleg teh stroškov in nagrade za izvedensko delo pa se jim povrnejo tudi stroški v zvezi z opravljenim delom. Slednje v tretjem odstavku 15. člena opredeljuje kot stroške za porabljen material in druge stranske izdatke v zvezi z opravljenim delom. Nobene od določb pravilnikov, ki opredeljujeta upravičenost izvedencev do materialnih stroškov, ne določajo tudi nujnost izkazanosti stroškov z računi za njihovo priznanje. Sodna praksa je zavzela stališče, da med materialne stroške iz tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku sodijo zlasti stroški za kopije, poštnine, kuverte, torej stroški, ki so nujno potrebni za izdelavo samega izvedeniškega mnenja, ne pa tudi stroški, ki jih je izvedenec imel zato, da je delo kot izvedenec lahko opravil.2 Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje izvedencu utemeljeno priznalo kot materialne stroške stroške (treh) pisemskih ovojnic (za vabila, dokumentacijo) v znesku 4,10 EUR, stroške za tiskanje vabil in mnenja (20 strani) v znesku 4,00 EUR, poštnine (za vabila in mnenje) v znesku 3,20 EUR. Ni pa sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo izvedencu tudi zahtevanega plačila za tiskanje (prav: tipkanje) po nareku 1 uro v znesku 20,00 EUR, za pot na pošto za oddajo vabil in mnenja – pol ure v znesku 11,00 EUR in za druge izdatke (izobraževanje, pošiljanje e-računa) v znesku 5,00 EUR. Opredelitev teh ni v skladu z določbami pravilnika in zato izvedenec do njih ni upravičen. Pritožba v tem delu, torej glede po sodišču prve stopnje neutemeljeno priznanih stroškov v skupnem znesku 36,00 EUR oziroma (upoštevajoč pripadajoč prispevek za PIZ v znesku 3,19 EUR in prispevek za zdravstvo v znesku 0,19 EUR) v znesku 39,38 EUR, se tako izkaže kot utemeljena, v preostalem pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče je zato po delni ugoditvi pritožbi sklep sodišča prve stopnje v točki I. izreka delno spremenilo tako, da je znesek odmerjenih stroškov in nagrade izvedencu znižalo za neutemeljeno priznanih 39,38 EUR ter predlog izvedenca za odmero stroškov v tem delu zavrnilo. Nadaljnjo pritožbo toženca je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanih a nespremenjenih delih potrdilo (2. in 3. točka drugega odstavka 365. člena ZPP).

8. Ker izpodbijan sklep ne predstavlja končne odločitve v tem postopku, upravičenost do povrnitve stroškov pa izhaja iz končnega uspeha strank v postopku, je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških toženca pridržalo za končno odločbo.

1 Ta določa, da imajo sodni izvedenci pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. 2 Primerjaj odločbe VDSS Pdp 15/2021, VSL II Cp 1947/2020, VSM I Cp 432/2019, VSL II Cp 78/2020, VSC I Cp 312/2020, in druge.