Jedro

Priznanje pravnega interesa prizadeti stranki v tem upravnem postopku ne pomeni varovanja njegovega civilnopravnega zahtevka, ki ga obravnava okrožno sodišče. Stranski udeleženec ima le možnost opozoriti na vse vidike te pravice, upravni organ pa je tisti, ki bo presodil, ali so ti ugovori pravno relevantni in ali bo ob izpolnjevanju zakonskih pogojev vprašanje pravice graditi štel kot predhodno vprašanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje pod točko 1 odločil, da se postopek izdaje gradbenega dovoljenja upravne enote št. 351-161/2008-52 z dne 16.7.2009 za gradnjo garaže na parc. št. 1570/11 in 1459/5 obe k.o. A., izdano tožeči stranki obnovi v obsegu, da se kot stranski udeleženec postopka udeležuje družba AAA d.o.o. Pod točko 2 je odločil, da se zadrži izvajanje navedenega gradbenega dovoljenja do odločitve v obnovljenem postopku, pod točko 3 pa, da v postopku izdaje tega sklepa stroški niso nastali. V obrazložitvi izpodbijane odločbe upravni organ navaja, da je 16.2.2010 prejel pravnomočno sodbo in sklep Upravnega sodišča RS – oddelek v Novi Gorici št. U 527/2008-17 z dne 14.1.2010, s katero je v 2 točki sodišče odpravilo sklep Upravne enote z dne 2.7.2009, s katerim je bila zavrnjena zahteva za priznanje statusa stranskega udeleženca družbe AAA d.o.o. v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in v tem obsegu zadeva vrnjena v ponoven postopek. V skladu z navedeno sodbo je bilo zaradi izkazanega pravnega interesa na podlagi 3. točke 2. odstavka 62. člena Zakona o graditvi objektov treba priznati status stranskega udeleženca družbi AAA d.o.o. in ponovno odločiti v skladu s stališči navedene sodbe. Ker je v navedeni zadevi upravni organ, na podlagi dokončnega sklepa o zavrnitvi statusa stranskemu udeležencu družbi AAA d.o.o., tožeči stranki že izdal gradbeno dovoljenje, ki je postalo dne 16.7.2009 pravnomočno, je na podlagi 1. odstavka 261. člena Zakona o splošnem upravnem postopku po uradni dolžnosti uvedel obnovo postopka iz obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP, iz razloga ker družbi AAA d.o.o. ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Upravno sodišče je v svoji sodbi namreč menilo, da je treba družbi AAA d.o.o. omogočiti sodelovanje v upravnem postopku, saj ji v nasprotnem ni zagotovljeno učinkovito varovanje njenih pravic, v primeru ugotovitve ničnosti ali razveljavitve pogodbe, to je vzpostavitve prejšnjega stanja in s tem ponovne vzpostavitve lastninske pravice na tožnikovo ime na zemljiščih načrtovanega posega. Tožeči stranki je pojasnil, da je uvedba obnove postopka le procesno dejanje, ki bo stranskemu udeležencu omogočilo, da v obnovljenem postopku poda svoje vsebinske pripombe. Zato so neupoštevne navedbe pooblaščenca investitorja o nujnosti obstoja javnega interesa za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti.

Upravni organ druge stopnje je pritožbo zoper izpodbijano odločbo in zahtevek tožeče stranke za povračilo pritožbenih stroškov zavrnil, ugodil pa je zahtevku družbe AAA d.o.o. za povračilo pritožbenih stroškov. V obrazložitvi je navedel, da bo imel stranski udeleženec ob ponovni presoji pravilnosti in zakonitosti izdanega gradbenega dovoljenja, katerega obnova postopka izdaje je dovoljena, možnost opozoriti na vse vidike sporne pravice graditi, upravni organ pa bo presodil, ali so ti ugovori pravno relevantni in ali bo ob izpolnjenosti pogojev iz 147. člena ZUP to vprašanje štel kot predhodno vprašanje.

Tožeča stranka izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. V tožbi navaja, da je odločitev upravnega organa, ki je sledil napotilom Upravnega sodišča napačna in nezakonita. Udeleženec na podlagi zatrjevanja lastništva in s tem povezanim civilnim pravnim postopkom nima izkazanega interesa biti stranka v tujem upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja v smislu 62. člena ZGO-1. Nepravilen in nezakonit je zaključek, da se lahko v postopek vključi nekdo, ki naj bi v upravnem postopku varoval svoj zahtevek, ki izhaja iz civilnopravnega razmerja. Civilnopravni zahtevki po obligacijskem zakonu nastajajo, se ustvarjajo, prenašajo, spreminjajo ali ukinjajo le v civilnopravnih razmerjih dveh prirejenih zasebno pravnih subjektov in v civilnopravnih postopkih. Varovanje zahtevka, da se vzpostavi lastninska pravica po obligacijskem zakoniku ni upravna zadeva in udeleženec nima nobenega pravnega interesa za udeležbo v upravnem postopku tretjega, saj svojega zasebnopravnega zahtevka v tem upravnem postopku ne more varovati in le to ne more biti predmet odločanja v upravnem postopku. Predmetno gradbeno dovoljenje in postopek njegove izdaje pa v ničemer ne posegata v lastninsko pravico tretjih oseb.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prizadeta stranka AAA d.o.o. v odgovoru na tožbo ponavlja ugovore, katerim je sledilo Upravno sodišče v sodbi opr. št. U 527/2008 z dne 14.1.2010 in meni, da tožeča stranka z vlaganjem vedno novih pravnih sredstev le zavlačuje postopek. Glede na to, da je bilo o statusu stranke v postopku že odločeno s pravnomočno sodno odločbo sodišču predlaga, da na podlagi 8. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu tožbo zavrže. Tožeča stranka v zadnji pripravljalni vlogi prereka navedbe prizadete stranke v odgovoru na tožbo in ponavlja, da prizadeta stranka nima procesne pravice biti stranka v upravnem postopku. Pri tem ponavlja, da dosedanja sodna praksa stoji na stališču, da spor o lastninski pravici ne more biti ovira za izdajo gradbenega dovoljenja, če je investitor dokazal pravico graditi z listino, ki jo predvideva Zakon o graditvi objektov.

Tožba ni utemeljena.

K točki 1. izreka: Po oceni sodišča je zmotno stališče tožeče stranke, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in v zvezi s tem zatrjevane kršitve materialnega zakona ter pravil postopka, podani z okoliščinami na katerimi se sklicuje. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje v zvezi s priznanjem statusa stranskega udeleženca prizadeti stranki in v posledici tega obnovitev upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja.

Glede na to, da je bil sklep upravnega organa prve stopnje, s katerim je bil prizadeti stranki zavrnjen predlog za priznanje statusa stranke v postopku, s pravnomočno sodbo tega sodišča št. U 527/2008-17 z dne 14.1.2010, odpravljen z napotilom organu prve stopnje, da ponovno odloči o predlogu tožeče stranke za priznanje statusa stranskega udeleženca v skladu s stališči navedene sodbe, to je, da je treba tožeči stranki zaradi varovanja njenega pravnega interesa priznati status stranke, je odločitev upravnega organa prve stopnje pravilna. Prvostopni organ upravni organ je po prejemu sodbe tega sodišča z dne 14.1.2010 pravilno odločil, da se postopek zaključen s pravnomočno odločbo z dne 17.6.2009, obnovi po uradni dolžnosti iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Upošteval je stališče sodišča v navedeni sodbi z dne 14.1.2010, da je prizadeti stranki treba priznati položaj stranskega udeleženca na podlagi 3. točke 2. odstavka 62. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 110/02, 27/03 – odl. US, 47/04, 62/04 – odl. US, 126/07 in 108/09 – ZGO-1), v zvezi s 43. členom ZUP, po katerem stranski udeleženec vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (1. odstavek), ki so neposredni in na predpis oprte osebne koristi (2. odstavek).

Ugovor tožeče stranke, da prizadeta stranka ne izkazuje pravnega interesa za udeležbo v upravnem postopku, saj z njim ne more varovati svojega civilnopravnega zahtevka, ni utemeljen. Priznanje pravnega interesa prizadeti stranki v tem upravnem postopku ne pomeni varovanja njegovega civilnopravnega zahtevka, ki ga obravnava sodišče v sproženi izbrisni tožbi pred Okrožnim sodiščem. Glede varovanja pravnega interesa v upravnem postopku, sodišče opozarja, da je vprašanje pravnega interesa v upravnem postopku, ločeno od pravnega interesa v civilnopravnem postopku. Gre za dva različna postopka, zato so tožbeni ugovori, da je nezakonit zaključek, da se lahko nekdo, ki varuje svoj zahtevek v civilnopravnem postopku, vključi v upravni postopek, brez pravne podlage. Z izpodbijanim sklepom je bil le obnovljen postopek v obsegu, da se prizadeti stranki prizna status stranskega udeleženca v upravnem postopku, kar pa samo po sebi še ne pomeni, da tožeča stranka sporne pravice graditi v postopku ni izkazala. Stranski udeleženec ima v obnovljenem postopku le možnost opozoriti na vse vidike te pravice, upravni organ pa je tisti, ki bo presodil, ali so ti ugovori pravno relevantni in ali bo ob izpolnjevanju pogojev iz 147. člena ZUP vprašanje pravice graditi štel kot predhodno vprašanje. Uvedba obnove postopka je tako le procesno dejanje, ki stranskemu udeležencu šele omogoča, da se seznani z vsemi dejstvi in okoliščinami upravnega postopka in poda svoje vsebinske pripombe.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena jo je v skladu s 1. točko 1. odstavka 63. člena ZUS, zavrnilo.

K točki 2. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.