Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker tožnik kot starejši delavec, ki uživa posebno varstvo pred odpovedjo, ni zahteval ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred pristojnim delovnim sodiščem, je podan izključitveni razlog po 15. al. 19. čl. ZZZPB, kar pomeni, da nima pravice do nadomestila za čas brezposelnosti.
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca, št. 210-1-204/04-1717-mp z dne 14. 7. 2004 in št. 210-04-1738-2004/2 z dne 6. 4. 2004, ter priznanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti od 1. 3. 2004 dalje in povrnitev stroškov postopka, se zavrne.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo toženca, št. 210-1-204/04-1717-mp z dne 14. 7. 2004, in odločbo Območne službe toženca iz ..., št. 210-04-1738-2004/2 z dne 6. 4. 2004. Tožniku je priznalo pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo od dne 1. 3. 2004 dalje in odločilo, da bo o odmeri in izplačilu denarnega nadomestila odločil toženec z odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Sklenilo je, da je toženec dolžan za tožnika povrniti stroške postopka v znesku 165,25 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po poteku 15-dnevnega roka za izpolnitev do plačila, na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, tožniku pa povrniti stroške postopka v višini 647,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15-dnevnega roka za izpolnitev do plačila, vse pod izvršbo, in da se tožbeni zahtevek v delu, v katerem tožnik zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka, ki tečejo od dneva izdaje sodbe do poteka 15-dnevnega roka za izpolnitev, zavrne.
Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi meni, da ima izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, saj izrek nasprotuje razlogom sodbe, sodba pa nima razlogov, zakaj bi bila tožena stranka zavezana tožniku priznati denarno nadomestilo. Nadalje meni, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, saj je tožnik med celotnim postopkom navajal, da je podpisal prazen list papirja, o čemer je sodišče, glede na napotke višjega sodišča, sicer zaslišalo priče, v razlogih sodbe pa je navedlo, da se s tem vprašanjem ni ukvarjalo, saj je za odločitev relevantno le, da je datum prejema odpovedi dan 30. 9. 2003, izjava o soglasju za prenehanje delovnega razmerja pa nosi datum 2. 10. 2003. Tožena stranka s takimi razlogi ne more soglašati in meni, da so podani izključitveni razlogi po 14. alinei 19. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Tudi sicer pa je zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja podan izključitveni razlog po 15. alinei istega člena, saj tožnik ni vložil tožbe zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami – v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zmotno uporabilo materialno pravo glede določb Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/1991 s spremembami – v nadaljevanju ZZZPB).
Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil z odločbo toženca z dne 6. 4.2 004 zavrnjen zahtevek tožnika za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pritožba zoper odločbo z dne 6. 4. 2004 je bila zavrnjena z odločbo z dne 14. 7. 2004. Tožniku je delovno razmerje prenehalo dne 29. 2. 2004, potem ko mu je bila dne 30. 9. 2003 redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožnik je, kot starejši delavec, dne 2. 10. 2003 podal izjavo, da soglaša s prenehanjem delovnega razmerja in je seznanjen s posledicami danega soglasja. Tožnik zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni sprožil individualnega delovnega spora.
Pritožbeno sodišče je v tej zadevi s sklepom, opr. št. 714/2005 z dne 6. 4. 2006, že razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, opr. št. 1919/2004 z dne 6. 9. 2005, saj je zaradi zavrnitve predlaganih dokazov prišlo do kršitve iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Z zavrnitvijo predlaganih dokazov z zaslišanjem prič je bila tožniku odvzeta možnost, da o okoliščinah danega soglasja in izključitvenega razloga po 14. alinei 19. člena ZZZPB, dokaže nasprotno. Zadeva je bila vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem je bilo potrebno dopolniti dokazni postopek ter nato oceniti verodostojnost izpovedi tožnika o okoliščinah danega soglasja, pravilno presoditi zakonitost izpodbijanih odločb toženca in zakonito odločiti o vtoževanem denarnem nadomestilu. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju, skladno z napotki pritožbenega sodišča, zaslišalo priče in pridobilo originalne izvode relevantnih listin, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi nezakonito odpovedana, saj je datum prejema na odpovedi pogodbe o zaposlitvi 30. 9. 2003, izjava s soglasjem pa nosi datum 2. 10. 2003, torej datum, ko je odpovedni rok že tekel. Sodišče prve stopnje je tako zaključilo, da je bilo tožniku dano soglasje za odpoved pogodbe o zaposlitvi v podpis post festum, s čimer se je hotelo obiti namen varstvene določbe po 114. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 – v nadaljevanju: ZDR). Ta določa, da delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen če mu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, zaradi česar izključitveni razlog za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila po določbi 14. alinee 19. člena ZZZPB, ki določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti zavarovanec, ki mu je prenehalo delovno razmerje z njegovim pisnim soglasjem v primeru, ko je po zakonu, kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi za prenehanje delovnega razmerja potrebno soglasje delavca in je bil s strani organizacije oziroma delodajalca vnaprej pisno opozorjen na posledice danega soglasja, ni podan.
Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi povsem spregledalo določbo 15. alinee 19. člena ZZZPB. 19. člen ZZZPB je konkretizacija 3. odstavka 1. člena ZZZPB, ki določa, da se z zavarovanjem za primer brezposelnosti zavarovancem zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve, in pravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno. Določba 15. alinee 19. člena določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti zavarovanec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom organizacije oziroma delodajalca, če ne uveljavlja varstva pravic v organizaciji oziroma pri delodajalcu in ne zahteva sodnega varstva v skladu z zakonom. Tožnik je imel možnost, da bi, skladno z določbo 3. odstavka 204. člena ZDR, zahteval ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi pred pristojnim delovnim sodiščem, na kar je bil pravilno opozorjen tudi s samo redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 9. 2003. Ni sporno, da tožnik v zvezi z nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni sprožil individualnega delovnega spora. Že iz odločbe toženca z dne 6. 4. 2004 izhaja, da tožnik v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja ni uveljavljal sodnega varstva pravic, tožnik pa v postopku na prvi stopnji ni niti zatrjeval niti dokazoval drugače. Ker tako tožnik ni zahteval ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred pristojnim delovnim sodiščem, je podan izključitveni razlog po 15. alinei 19. člena ZZZPB, kar pomeni, da tožnik nima pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, kot je odločil že toženec z izpodbijanima odločbama.
Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi toženca in, na podlagi 4. točke 1. odstavka 358. člena ZPP, spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, tako da je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo. Ker tožnik v tem socialnem sporu ni uspel, skladno z določbo 1. odstavka 154. člena ZPP, krije svoje stroške postopka na prvi stopnji sam.