Jedro

Sodišče prve stopnje lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le tedaj, ko so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza. Na ta način je namreč stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.

Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, stranka ne more uveljavljati.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 3. 2012 in da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 15. 3. 2012, temveč še traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja. Posledično je zavrnilo tudi nadaljnje tožbene zahtevke, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delovno mesto vodje kabinskega osebja v posadki - sektor letalska operativa, ki ga je tožnica opravljala do dne 29. 2. 2012, in vzpostaviti delovno razmerje od 15. 3. 2012 dalje, jo prijaviti v zavarovanje z vpisom v matično evidenco Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ji obračunati bruto nadomestilo plače in regres za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do dne vzpostavitve delovnega razmerja, plačati davke in prispevke ter izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obresti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog tožnice za zaslišanje priče B. R., bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Tožnica je namreč predlagala zaslišanje navedene priče z namenom, da bi dokazala dvojna merila tožene stranke pri izrekanju kazni zaradi domnevnih kršitev pogodbenih obveznosti, kar predstavlja bistveno okoliščino za pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Zatrjuje kršitev načela kontradiktornosti in se pri tem sklicuje na 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter poudarja, da je kršitev uveljavljala pravočasno. Nadalje navaja, da je zmoten materialnopravni zaključek, da je ravnanju tožnice mogoče pripisati naklep oziroma hudo malomarnost. Tožnica je dokazala, da je bila prodaja cigaret sodelavcem, kot je to storila tožnica, pri toženi stranki ustaljena in dolgoletna praksa, s katero so bili vsi zaposleni seznanjeni, zlasti tudi vodstvo tožene stranke, ki se je prav tako posluževalo takšnih uslug stevardes. Ustaljenost takšne prakse pri toženi stranki pa tožnico razbremenjuje odgovornosti. V kolikor so na tak način postopali tudi vsi ostali delavci in s tem svojim ravnanjem domnevno kršili navodila tožene stranke, tožnici ni mogoče očitati naklepa ali hude malomarnosti, saj po ugotovitvah sodišča pred 12. 2. 2012 za takšno postopanje nihče ni bil sankcioniran. Ker je bilo temu tako, je tudi tožnica štela, da njeno ravnanje ne pomeni nič napačnega, zato ji ni mogoče očitati niti hude malomarnosti, kaj šele naklepa. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena 24 let, da je za svoje delo vedno prejemala najvišje ocene in številne pohvale ter da je bila zgled vsem ostalim. Obrazložitev izpodbijane sodbe, da je tožena stranka tožnico seznanila s predpisi v zvezi z delom tožnice, le-ta pa jih samovoljno ni upoštevala, po mnenju tožnice ne vzdrži kritične presoje. Priročnik tožene stranke je bil neustrezen, zastarel, nerevidiran, zato je pričakovanje, da bi ga morala tožnica uporabljati, nelogično. Pritožbeno sodišče se tudi ni opredelilo do pritožbenih navedb tožnice, da morajo biti glede na 16. člen Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) vsi splošni akti pravnih oseb, ki opravljalo registrirano dejavnost, v slovenskem jeziku, tožena stranka pa temu pogoju ni zadostila.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Sodišče je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Na podlagi določb 278. člena ZPP sodišče z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank, pri čemer mora sodišče v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če tega ne stori v samem sklepu, je sodišče dolžno razloge za zavrnitev predlaganega dokaza pojasniti v končni odločbi. Zavrnitev dokaznega predloga namreč lahko predstavlja kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kadar razlogi za takšno odločitev niso upravičeni oziroma ustavno sprejemljivi. Ali je bila storjena ta kršitev, pa stranka ne ve, dokler sodišče takšne odločitve ne obrazloži (1).

8. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi 6. 2. 2013 sprejelo dokazni sklep, s katerim je zavrnilo „ostale dokazne predloge“. Pri tem sodišče ni podalo vsebinske obrazložitve razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov, ampak je zgolj pavšalno navedlo, da je sodišče ugotovilo vsa odločilna dejstva. Vsebinskih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov pa sodišče prve stopnje ni pojasnilo niti v obrazložitvi sodbe. Navedlo je zgolj to, da je dejansko stanje v celoti razjasnjeno na podlagi že izvedenih dokazov in izvedba ostalih predlaganih dokazov ne bi v ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve.

9. Ob takšni obrazložitvi zavrnitve substanciranega dokaznega predloga za zaslišanje priče B. R. tožnica v reviziji utemeljeno uveljavljala kršitev pravice do izjave v postopku oziroma kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) v postopku pred sodiščem prve stopnje. Kot je bilo že pojasnjeno, lahko sodišče prve stopnje izvedbo predlaganega dokaza zavrne le tedaj, ko so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza. Na ta način je namreč stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade (2).

10. Nesprejemljivi so tudi razlogi sodbe sodišča druge druge stopnje, da tožnica obravnavane bistvene kršitve določb postopka ne more uveljavljati v pritožbi, ker te kršitve ni uveljavljala takoj, ko je bilo to mogoče, torej ob zavrnitvi dokaznih predlogov. Kot je bilo že pojasnjeno, sodišče prve stopnje na zadnjem naroku za glavno obravnavo ob zavrnitvi „ostalih dokaznih predlogov“ ni podalo vsebinske obrazložitve razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov, zato tožnica ni mogla vedeti, ali so razlogi za takšno odločitev ustavno sprejemljivi. Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, pa stranka ne more uveljavljati (3).

11. Glede na navedeno tožnica v reviziji utemeljeno uveljavlja, da je bila s postopanjem sodišča prve stopnje kršena pravica do izjave v postopku oziroma načelo kontradiktornosti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je sodišče druge stopnje ni odpravilo. Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje bodisi izvesti predlagani dokaz bodisi njegovo neizvedbo ustrezno obrazložiti.

12. Ker je revizija utemeljena že iz zgoraj navedenega razloga, se revizijsko sodišče do drugih revizijskih navedb ne opredeljuje.

13. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Tako VS RS v sklepu III Ips 106/2011 z dne 15. 10. 2013. Op. št. (2): Tako VS RS v sklepu VIII Ips 144/2013 z dne 10. 12. 2013. Op. št. (3): Tako VS RS v sklepu II Ips 425/2011 z dne 25. 9. 2012.