Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da hipotekarni dolžnik ni dolžan upniku povrniti stroškov cenitve oziroma da je to le dolžnost glavnega dolžnika. Hipotekarni dolžnik ima namreč v zvezi z izvršbo na nepremičnino enak procesni položaj kot dolžnik in je upniku dolžan povrniti vse nastale izvršilne stroške, povezane z izvršbo na njegove nepremičnine. Posledično pa nosi tudi stroškovno breme do upnika v zvezi s tem predmetom izvršbe. Na to v ničemer ne vpliva sicer pravilna pritožbena ugotovitev, da je od hipotekarnega dolžnika mogoče zahtevati le prodajo obremenjenih nepremičnin in ne tudi poplačila samega dolga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v razmerju do hipotekarnega dolžnika P. d. o. o. potrdi.

II. Hipotekarni dolžnik P. d. o. o. in upnik krijeta vsak sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve odločilo, da je dolžnik dolžan upniku v 8 dneh povrniti 395,70 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

2. Hipotekarni dolžnik P. d. o. o. je proti sklepu vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da je bil sklep vročen dolžniku A. d. o. o. in hipotekarnemu dolžniku P. d. o. o., pri čemer pa sodišče v sklepu ni podrobneje opredelilo, kateremu dolžniku se nalaga povrnitev stroškov upniku. Lahko bi se sklepalo, da je k povrnitvi stroškov zavezan tudi hipotekarni dolžnik, kar pa je napačen zaključek. Izrek sklepa je nerazumljiv, saj sodišče ni jasno navedlo, da se povrnitev stroškov nalaga zgolj osebnemu dolžniku A. d. o. o., ki za svoje obveznosti in s tem povezane stroške odgovarja z vsem svojim premoženjem, ne pa tudi hipotekarnemu dolžniku P. d. o. o. kot realnemu dolžniku, ki ni dolžan povrniti kakršnihkoli stroškov ali drugih pripadkov, ampak bi jih upnik lahko prejel povrnjene kvečjemu iz naslova vrednosti zastavljenega premoženja po njegovi prodaji. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo, da hipotekarni dolžnik odgovarja za svoje obveznosti le iz zastavljenega premoženja (VSL sklep I Ip 885/2010). Pritožnik priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep, kolikor se nanaša na pritožnika, preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv, ker iz njega ni jasno razvidno, na katerega dolžnika se nanaša oziroma da se nanaša le na prvega dolžnika A. d. o. o. (sedaj v stečaju). V uvodu izpodbijanega sklepa sta namreč navedena dva dolžnika, glavni dolžnik A. d. o. o. in hipotekarni dolžnik P. d. o. o., v izreku sklepa pa je bilo dolžniku naloženo, da mora upniku plačati 395,70 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov (v zvezi s cenitvijo nepremičnine). Iz izreka v povezavi z uvodom sklepa je tako mogoče ugotoviti, da se odločitev nanaša na oba tedanja dolžnika, glavnega in hipotekarnega.

7. Prav tako zmotno pa je pritožbeno stališče, da hipotekarni dolžnik ni dolžan upniku povrniti stroškov cenitve oziroma da je to le dolžnost glavnega dolžnika. Hipotekarni dolžnik ima namreč v zvezi z izvršbo na nepremičnino enak procesni položaj kot dolžnik (Up-2324/08 z dne 16. 12. 2008) in je upniku dolžan povrniti vse nastale izvršilne stroške, povezane z izvršbo na njegove nepremičnine (peti odstavek 38. člena ZIZ). Na to v ničemer ne vpliva sicer pravilna pritožbena ugotovitev, da je od hipotekarnega dolžnika mogoče zahtevati le prodajo obremenjenih nepremičnin (kar izhaja iz sklepa VSL I Ip 855/2010, na katerega se sklicuje pritožba) in ne tudi poplačila samega dolga. Kot rečeno, ima namreč v zvezi z nepremičninsko izvršbo tudi hipotekarni dolžnik status stranke na pasivni strani, posledično pa nosi tudi stroškovno breme do upnika v zvezi s tem predmetom izvršbe (prim. tudi VSL sklep III Ip 543/2017 z dne 16. 3. 2017).

8. Po povednem pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, je pritožbo zavrnilo in sklep v razmerju do hipotekarnega dolžnika P. d. o. o. potrdilo, saj tudi kakšnih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov ni našlo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Hipotekarni dolžnik P. d. o. o., ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Prav tako krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo upnik, saj z njim ni prispeval k odločitvi višjega sodišča in tako ne gre za potrebne stroške postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti ter šesti odstavek 38. člena ZIZ).