Jedro

Ekonomska vrednost nepremičnine ne more biti relevantno merilo za presojo pravilnosti vrednosti spornega predmeta, če ne gre za spor o lastninski pravici. Tožeča stranka sicer zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe, vendar je v zemljiško knjigo že vpisana kot lastnica in prereka terjatev. Tako je označena terajtev iz izvršbe (9.168,26 EUR) tista vrednost spornega predmeta, ki je pravno relevantna. Ker ima tožeča stranka pravico pritožbe proti delu sklepa, s katerim se je sodišče izreklo za stvarno nepristojno, lahko izpodbija že v tej fazi odločitev o zvišani vrednosti spornega predmeta na 77,772,91 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi tako, da ostane vrednost spornega predmeta nespremenjena (9.168,26 EUR) in se zadeva vrne v nadaljnji postopek stvarno pristojnemu sodišču, to je Okrajno sodišče v Škofji Loki.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je določilo vrednost spornega predmeta na 77.792,51 EUR, izreklo se za nepristojno in sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Kranju kot stvarno pristojnemu sodišču. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka zoper celotni sklep. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Tožeča stranka ni tožila lastninsko, ampak že vpisana v zemljiški knjigi. Toži na nedopustnost izvršbe na nepremičnini ID 000-735-35. V izvršbi upnik zahteva plačilo 9.168,26 EUR in ne 77.772,91 EUR. Sodišče je za 8,5 x preseglo vrednost zahtevanega denarnega zneska v izvršilnem postopku. Nepremičnina je last tožeče stranke, kar izhaja iz zemljiške knjige in sporna je le izvršba ne nepremičnino tožeče stranke za nek dolg, ki ga tožeča stranka ne prizna. Ne gre za postopek v zvezi z lastništvom. Zato ostane pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki, saj spor ne presega 20.000,00 EUR. Če bi obveljala odločitev sodišča prve stopnje, bi bili visoki stroški, zlasti sodne takse, previsoke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje se je pri svoji določitvi oprlo na določbo 44. člena ZPP. Sklicuje se na korektivno dolžnost sodišča po uradni dolžnosti in zviša vrednost spornega predmeta od označenih 9.168,26 EUR na 77.772,91 EUR po vrednosti te nepremičnine na portale Geodetske uprave RS. Sklicuje se tudi, da je za predmetno nepremičnino v izvršilnem postopku že opravljena cenitev zaradi predvidene javne dražbe. Meni, da je zato vrednost spornega predmeta očitno prenizka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodna praksa že večkrat sklenila, kadar se premoženjski tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, je treba vrednost spornega predmeta oceniti. Zakon ureja cenitveno dolžnost tožnika in korekturno dolžnost sodišča.(1) Očitno napačna oziroma neustrezna navedba vrednosti spornega predmeta pomeni, da sodišče ne bo samoiniciativno reagiralo že ob vsakem dvomu o pravilnosti, pač pa le, če bo že na prvi laični pogled jasno, da z navedbo vrednosti nekaj ni v redu, ker izrazito odstopa od razumnih razponov vrednosti konkretnega primera.

5. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ne gre za klasično lastninskopravni spor. Iz tožbenih navedb izhaja, da je tožnica vpisana v zemljiško knjigo in da trdi, da je izvršba nepravilna. Tožbeni zahtevek se glasi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe In 75/2014 in razveljavitev sklepa o dovolitvi izvršbe. Tožeča stranka trdi, da je vrednost spornega predmeta označena po višini terjatve, katero upnik vtožuje, to je 9.168,26 EUR (list. št. 1). Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da v tem primeru ekonomska vrednost nepremičnine ne more biti relevantno merilo za presojo pravilnosti vrednosti spornega predmeta. Interes tožeče stranke za nedovoljenost izvršbe je mogoče ocenjevati po oznaki, katero je podala tožeča stranka v tožbi.(2) Tako je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 44. člena ZPP, ko je samo spreminjalo vrednost spornega predmeta tako, da jo je povečalo za več kot osemkrat. Ker je stvarna pristojnost sodišča odvisna od vrednosti spornega predmeta, je v tem primeru tudi dovoljeno izpodbijati sklep sodišča v 1. točki. V tem primeru je sklep o pristojnosti končna odločba. Zato je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti Okrajnemu sodišču v Škofji Loki, ki je stvarno in krajevno pristojno za reševanje te zadeve. Vrednost spornega predmeta pa ostane takšna, kot jo je tožeča stranka označila v tožbi. Tožeča stranka ima tudi prav, ko opozarja, da tako nesorazmerno zviševanje spornega predmeta vpliva na stroške postopka in sodne takse. Vse to je v konkretnem primeru bilo odveč in je narekovalo razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

Op. št. (1): Primarna je tožnikova ocenitvena dolžnost, ki oceni interes, da bi v pravdi uspel (primerjaj J. Zobec, komentar k 44. členu ZPP, prva knjiga, stran 230 in naslednje).

Op. št. (2): Primerjaj VSL sklep II Cp 1102/2013, VSL sklep II Cp 1501/2013.