Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sklep Pdp 511/2018

ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.511.2018 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja elementi kaznivega dejanja zavrnitev dokaznega predloga zaslišanje priče bistvena kršitev določb postopka
Višje delovno in socialno sodišče
11. oktober 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče prve stopnje je z opustitvijo zaslišanja priče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ni ravnalo pravilno, ker te priče ni zaslišalo. Tožnik je v postopku vložil v spis pisno izjavo te priče (ki se ne more šteti kot izjava na podlagi 236.a člena ZPP), vendar pa tožniku zaradi te izjave (ki jo je sicer sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi dokazno ocenilo) ni mogoče odreči pravice do neposrednega zaslišanja te priče. Ker sodišče prve stopnje navedene priče ni zaslišalo, je storilo zatrjevano bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je sicer sodišče prve stopnje večkrat poskušalo zaslišati to pričo, vendar pa te priče (ki je bila v spornem obdobju v priporu oziroma zaporu) pravosodni policisti zaradi pomanjkanja policijskega kadra niso uspeli privesti na prvostopenjsko sodišče. Kljub temu pa to dejstvo ni razlog za zavrnitev tožnikovega dokaznega predloga za neposredno zaslišanje te priče.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za ugotovitev, da delovno razmerje tožniku pri toženi stranki ni prenehalo, temveč mu še traja z vsemi pravicami in obveznostmi po pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 7. 6. 2017, posledično pa je zavrnilo tudi njegov tožbeni zahtevek za reintegracijo in reparacijo. V II. točki izreka je s sklepom zavrglo tožnikovo tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti sklepa tožene stranke z dne 13. 2. 2017. 2. Zoper navedeno sodbo in sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijano odločitev spremeni tako, da v celoti ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku, oziroma podredno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno ugotovilo, da je imelo tožnikovo sporno ravnanje vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1. Tožena stranka se je v zvezi s tem sklicevala na kazensko ovadbo, podano zoper tožnika, tožnik pa je storitev očitanega kaznivega dejanja vseskozi zanikal. Specializirano državno tožilstvo je sicer kazensko ovadbo zoper tožnika v zvezi z očitanimi ravnanji v celoti zavrglo, za to dejstvo pa je tožnik izvedel po izdaji izpodbijane sodbe, ko je prejel obvestilo Specializiranega državnega tožilstva št. Kt 2700/2017 z dne 3. 5. 2018. To obvestilo, ki ga tožnik prilaga pritožbi, naj upošteva tudi pritožbeno sodišče. Izpodbijana sodba je t. i. indična sodba, zgolj na podlagi indicev pa ni mogoče zaključiti, da bi tožnik storil očitano hujšo kršitev delovne obveznosti, ki bi opravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Posredni dokazi praviloma dopuščajo več kot eno razlago, toženi stranki pa kljub dokaznemu bremenu ni uspelo dokazati odpovednega razloga. Sodišče prve stopnje je nekritično in nelogično dalo preveliko težo dejstvu, da naj bi tožnik sporno depešo dne 25. 1. 2017 natisnil in njegovim kasnejšim izjavam v zvezi s tem. Življenjsko izkustveno je namreč razumljivo in logično, da tožnik v kritičnem času ni bil pozoren na to, ali je sporni dokument natisnil, zato je v zvezi s tem dejstvom podal različne izjave. Bistveno je, da je odločno zanikal, da bi sporno depešo odnesel iz prostorov policije ali da bi z njeno vsebino seznanil A.A.. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi sodbe nedopustno sklicuje na podatke o telefonski komunikaciji tožnika, saj so bili ti pridobljeni brez odredbe preiskovalnega sodnika, kar pomeni, da so bili pridobljeni s protipravnim posegom v komunikacijsko zasebnost tožnika in njegovo svobodo izražanja. S tem so bile kršene njegove ustavne pravice iz 35., 27. in 39. člena Ustave RS, protipravnost takšnega postopanja pa izhaja tudi iz 8. in 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem se sklicuje tudi na sklep in sodbo VS RS II Ips 473/2005. Na nezakonitost tako pridobljenih podatkov je tožnik opozoril že v svoji pripravljalni vlogi z dne 11. 7. 2017. Tudi sicer podatki o telefonski komunikaciji med tožnikom in A.A. ne predstavljajo indica, da naj bi tožnik storil očitano ravnanje. Tožnik je prepričan, da je sicer tožena stranka pridobila celotno vsebino telefonske komunikacije med tožnikom in A.A., vendar je v delu ni vložila v spis, očitno zato, ker ni našla dokazov, ki bi potrjevali očitke iz sporne izredne odpovedi. Tudi posamične dele telefonske komunikacije, ki jo je tožena stranka vložila v spis, se da razlagati na povsem različne načine, pri čemer je sodišče prve stopnje neutemeljeno sledilo razlagi, ki jo je ponudila tožena stranka. Tožnik se zaradi oddaljenosti dogodkov ne spominja natančno vsebine telefonskih razgovorov z A.A. v kritičnem času, lahko pa navede, da je na A.A. vprašanje, če je kaj pomembnega, tistega večera najverjetneje odgovoril, da ne. Kot se spominja, se je nato z A.A. pogovarjal o povsem zasebnih stvareh in o tem, da naj bi mu A.A. posredoval še nekatere koristne operativne informacije. Da je bilo temu v preteklosti tako, bi lahko potrdila predlagana priča B.B., ki pa jo sodišče prve stopnje neutemeljeno ni zaslišalo. Tožnik nikakor ni posredoval A.A. podatkov iz sporne depeše, kar bi lahko potrdil tudi policist C.C., s katerim je bil tožnik 25. 1. 2017 skupaj v nočni izmeni. Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo A.A., čeprav je tožnik zaslišanja navedene osebe predlagal in pri izvedbi tega dokaza ves čas vztrajal, je bila tožniku odvzeta možnost, da bi s postavljanjem dodatnih vprašanj tej priči potrdil verodostojnost njene pisne izjave. S tem je prišlo do kršitve načela neposrednosti in načela kontradiktornosti v škodo tožnika. Ker zavrnitve tega dokaza sodišče prve stopnje ni ustrezno pojasnilo, je s tem storilo bistveno kršitev določb postopka tudi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz dokaznega postopka nadalje izhaja, da so do sporne depeše dostopale tudi druge osebe, vendar je v zvezi s tem napačen sklep sodišča prve stopnje, da za te osebe ni bilo ugotovljeno, da bi bile v stikih s A.A., kot je bil v stikih z njim tožnik. Vsaka od teh oseb bi A.A. lahko posredovala informacije o depeši, zato ni razumljivo, zakaj je bil tega ravnanja osumljen prav tožnik. Tožnik ni mogel vedeti, kdo bi s sporno depešo seznanil A.A., pomembno pa je, da tožnik stikov s A.A. ni skrival. Njuni stiki so bili povsem zasebne narave, saj se poznata že od leta 1994. Povsem neutemeljeno je tudi sklicevanje izpodbijane sodbe na vsebino kazenske ovadbe, ki je bila podana zoper tožnika. Ta ovadba ne more predstavljati niti dokaza niti indica, ki bi potrjeval očitke proti tožniku. Tožnik pri pogovorih med A.A. in policisti Specializiranega državnega tožilstva ni bil prisoten, ti pogovori pa so bili opravljeni v posebnih okoliščinah, v postopku in času trajanja pripora, ki je bil odrejen zoper A.A.. Poleg tega iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi sporno depešo na PP D. že 25. 1. 2017 odprl E.E., tako da je lahko tudi on posredoval vsebino depeše A.A.. Napačni so tudi zaključki sodišča prve stopnje glede dogajanja 31. 1. 2017. Tega dne je tožnik v svojem prostem času v bližini prebivališča A.A. opazil osebi, za kateri je utemeljeno sklepal, da sta kriminalista in da potekajo zoper A.A. operativne aktivnosti za njegovo prijetje. Če bi tožnik dejansko storil, kar se mu očita, bi A.A. prav gotovo obvestil o teh aktivnostih. Tega pa ni storil, niti ni poskušal storiti, saj je A.A. po omenjenem dogodku sporočil, da se ne dogaja nič posebnega, A.A. pa je bil kasneje prijet. Napačen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik želel s tem, ko se je nahajal v bližini A.A. prebivališča, A.A. pomagati, da bi se izognil prijetju. Na podlagi navedenega je treba zaključiti, da so bili stiki med tožnikom in A.A. povsem zasebne narave, zato ne drži sklepanje sodišča prve stopnje, da je bil tožnik v stikih z A.A. zgolj zaradi pridobivanja koristnih informacij. To iz dokaznega postopka ne izhaja. Sodišče prve stopnje bi moralo zaslišati tudi pričo F.F. zaradi ocene verodostojnosti izpovedb prič G.G. in H.H.. Tega dokaza, čeprav ga je tožnik predlagal pravočasno, sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo. Ker številni indici, na katere tožnik opozarja v pritožbi, kažejo na to, da tožnik očitanega ravnanja ni storil, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, odločitev sodišča prve stopnje pa napačna. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba zoper sodbo je utemeljena, pritožba zoper sklep pa ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijana sodbo in sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

K pritožbi zoper sklep

5. Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu izpodbijal tudi sklep tožene stranke z dne 13. 2. 2017 (A3), s katerim mu je predstojnik prepovedal opravljati delo za čas trajanja postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da je tožnikovo pritožbo Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja s sklepom z dne 15. 3. 2017 (A4) zavrnila in glede na ugotovitev sodišča prve stopnje (ki jo tožnik v pritožbi ne izpodbija), da je bil drugostopenjski sklep (torej sklep z dne 15. 3. 2017) tožniku vročen 28. 3. 2017, je sodišče prve stopnje del tožbe z zahtevkom za razveljavitev sklepov o prepovedi opravljanja dela utemeljeno zavrglo. Tožba, v kateri je tožnik izpodbijal tudi odločitev sodišča prve stopnje o prepovedi opravljanja dela, je bila namreč vložena 23. 5. 2017, to pa je po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka od vročitve drugostopenjskega sklepa, ki ga določa drugi odstavek 25. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.). Iz tega razloga je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K pritožbi zoper sodbo

6. Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu izpodbijal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 2. 2017 (A1) potrjeno s sklepom drugostopenjskega organa tožene stranke z dne 5. 4. 2017 (A2), ki mu jo je tožena stranka podala po prvi in drugi alineji 1. odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.). Tožnik je bil v tej izredni odpovedi spoznan za odgovornega dveh kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnik je bil tako spoznan za odgovornega, da je v nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja notranjih informacij, ki so mu bile dostopne v zvezi z njegovim delom, omogočil A.A. (ki je nepoklicana oseba), da se je seznanil oziroma si pridobil varovane podatke policije, kar je vplivalo na to, da so A.A. policisti dvakrat neuspešno poskušali privesti na okrajno sodišče. Druga kršitev, ki je bila predmet izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa je bila v tem, da je tožnik A.A. neupravičeno seznanil z aktivnostmi policistov ter načinom in obsegom zbiranja podatkov policistov proti A.A..

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik seznanil A.A. z varovanimi podatki v zvezi z dvema neuspešnima privedbama te osebe na Okrajno sodišče v Ljubljani, zato je posledično pravilno zaključilo, da v zvezi s to očitano kršitvijo ni bil podan utemeljen zakonski razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

8. Ugotovilo pa je, da je tožena stranka v postopku dokazala, da je tožnik storil drugo od očitanih kršitev delovnih obveznosti (ki je imela tudi vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika; KZ-1; Ur. l. RS, št. 55/2008 in nadalj.), s tem da je A.A. neupravičeno seznanil z varovanimi podatki (vsebino depeše - B4), ki so se nanašali na zbiranje informacij v zvezi s A.A.. Zaključilo je, da je že ta tožnikova kršitev utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je bil za njeno zakonitost izpolnjen tudi pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1 (torej, da glede na vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka). Glede na to je tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrnilo, posledično pa je zavrnilo tudi njegov reintegracijski in reparacijski zahtevek.

9. V zvezi s pritožbenim očitkom tožnika, da je sodišče prve stopnje zaključek o tem, da je tožnik storil očitano kršitev, oprlo na kazensko ovadbo, ki je bila vložena zoper tožnika (B50), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje to ovadbo omenilo v 28. točki svoje obrazložitve, vendar pa je svojo odločitev glede zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi oprlo predvsem na druge izvedene dokaze. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da je tožnik v pritožbi navajal, da je bila ta ovadba v celoti zavržena, pri čemer je kot priloga k tej pritožbi navedeno obvestilo Specializiranega državnega tožilstva št. Kt 2700/2017 z dne 3. 5. 2018. Tega obvestila v spisu ni zaslediti, kljub temu, da je iz dohodnega žiga prvostopenjskega sodišča na tej pritožbi razvidno, da je bila pritožbi priložena tudi priloga v dveh izvodih. Glede na to, da tega obvestila v spisu ni, se pritožbeno sodišče do njega ne more opredeljevati, kot to v pritožbi predlaga tožnik.

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek tožnika o bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ker zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem A.A. ni ustrezno obrazložilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve pojasnilo, zakaj ni izvedlo dokaza z zaslišanjem navedene priče. To obrazložitev je mogoče preizkusiti, kar pomeni, da bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tem ni podana.

11. Utemeljeno pa tožnik v pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje z opustitvijo zaslišanja te priče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ni ravnalo pravilno, ker te priče ni zaslišalo. Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnik zaslišanje A.A. predlagal v tožbi, v pripravljalnih vlogah z dne 11. 7. 2017, 4. 12. 2017, pri njegovem zaslišanju pa je vztrajal tudi na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 23. 4. 2018. Tožnik je v postopku vložil v spis tudi pisno izjavo A.A. (A9) z dne 6. 3. 2017 (ki se ne more šteti kot izjava na podlagi 236.a člena ZPP), vendar pa tožniku zaradi te izjave (ki jo je sicer sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi dokazno ocenilo) ni mogoče odreči pravice do neposrednega zaslišanja te priče. Ker sodišče prve stopnje navedene priče ni zaslišalo, je storilo zatrjevano bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da je iz spisovnih podatkov razvidno, da je sicer sodišče prve stopnje večkrat poskušalo zaslišati A.A., vendar pa te priče (ki je bila v spornem obdobju v priporu oziroma zaporu) pravosodni policisti zaradi pomanjkanja policijskega kadra niso uspeli privesti na prvostopenjsko sodišče. Kljub temu pa to dejstvo ni razlog za zavrnitev tožnikovega dokaznega predloga za neposredno zaslišanje te priče. 12. Po zaključku pritožbenega sodišča pa sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (oziroma v zvezi s tem ni nepopolno ugotovilo dejanskega stanja), ker ni zaslišalo preostalih prič, ki jih tožnik navaja v pritožbi. Predlagana priča B.B. naj bi potrdil, da je tožnik v preteklosti od A.A. pridobil različne koristne informacije, pomembne za vodenje postopka policije (npr. primer iz leta 2016), to dejstvo pa ni odločilno za presojo zakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik v pritožbi nadalje navaja, da naj bi priča C.C. izpovedala, da tožnik A.A. ni posredoval podatkov iz sporne depeše. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da iz dokaznega predloga tožnika za zaslišanje te priče izhaja le, da naj bi ta priča izpovedovala o verodostojnosti izpovedb tožnika (ne pa o tem, da bi navedena priča vedela izpovedati, da tožnik A.A. ni posredoval spornih podatkov), kar pa je tudi po zaključku pritožbenega sodišča neprimeren dokaz. Po stališču pritožbenega sodišča je bila utemeljeno zavrnjena tudi izvedba dokaza z zaslišanjem priče F.F., saj naj bi ta izpovedal o neustreznem ravnanju z dokumentacijo na PP I., kar pa ni odločilnega pomena za ta individualni delovni spor.

13. Po zaključku pritožbenega sodišča so nadalje neutemeljene tudi pritožbene navedbe tožnika o nedovoljenosti dokazov, na katere naj bi svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje. Tožnik zatrjuje, da so bili podatki o telefonski komunikaciji tožnika pridobljeni protipravno (brez sodne odredbe), pri čemer je na to dejstvo opozoril že v svoji pripravljalni vlogi z dne 11. 7. 2017. Tožnik je v tej vlogi dejansko predlagal tudi, da tožena stranka predloži pravno podlago za pridobitev podatkov o telefonski komunikaciji tožnika. Glede na to je tožena stranka vložila v spis uradni zaznamek o analizi in pregledu telefonskih komunikacij (B28), iz katerega izhaja, da je bil ta izpis pridobljen na podlagi odredbe št. I Kpd 6746/2017 z dne 14. 2. 2017. Z ozirom na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da so bili ti podatki pridobljeni na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, torej zakonito. Tej ugotovitvi pritrjuje tudi dejstvo, da tožnik v nadaljnjem postopku (po prejemu te priloge) ni več izpostavljal vprašanja nezakonitosti pridobitve teh podatkov (pri čemer se je do njih sicer tudi vsebinsko opredeljeval). Posledično se tožnik v pritožbi neutemeljeno sklicuje tudi na odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 473/2005, saj je stališče Vrhovnega sodišča RS v tej zadevi temeljilo na ugotovitvi, da so bili podatki o telefonskih klicih s strani policije pridobljeni brez odredbe preiskovalnega sodnika.

14. Pritožbeno sodišče sicer soglaša tudi z zaključkom sodišča prve stopnje (ki ga tožnik v pritožbi ne napada), da je bil za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. 15. S preostalimi pritožbenimi navedbami pa tožnik izpodbija dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Do teh pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ne opredeljuje, saj bo moralo sodišče prve stopnje po zaslišanju priče A.A. in po ponovni izvedbi že izvedenih dokazov (lahko tudi ob upoštevanju tretjega odstavka 302. člena ZPP) sprejeti novo dokazno oceno teh dokazov, upoštevaje tudi 8. člen ZPP in na podlagi ugotovljenih dejstev odločiti o tožnikovem tožbenem zahtevku, svojo odločitev pa ustrezno obrazložiti. Če bo v postopku ugotovilo, da izvedeni dokazi ne nudijo opore ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, se bo moralo pri odločanju o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka opredeliti tudi do predloga tožene stranke za sodno razvezo, ki ga je tožena stranka podala v svoji pripravljalni vlogi z dne 16. 8. 2017 (in v zvezi s tem predlogom izvesti tudi potrebne dokaze).

16. Ker je bila pritožba tožnika zoper sodbo sodišča prve stopnje utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Ker tožnikova pritožba zoper sklep ni bila utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

17. Pritožbeno sodišče se je odločilo za razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti. Z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka je smotrneje, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. Poleg tega sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku ni odločalo o predlogu tožene stranke za sodno razvezo (odločanje o tem predlogu bi bilo pomembno v primeru, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita). Glede na to, da je bila tožba v tem individualnem delovnem sporu vložena v maju 2017, po zaključku pritožbenega sodišča vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

18. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP, ki določa, da pridrži pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških za končno odločbo tudi v primeru, če delno razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo.

PRAVNI POUK: Zoper sklep o razveljavitvi je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia