Jedro

Sojenje v obravnavani zadevi, ki je obsežna in zapletena, bi za sodnike z drugih pravnih področij (drugi sodniki oddelka za kazensko sodstvo so izločeni, v zvezi s sodnikom poročevalcem, ki mu je zadeva trenutno dodeljena pa ni zagotovljen videz nepristranskosti sojenja) terjalo pripravo, ki bi upoštevaje siceršnji postopek pred sodiščem druge stopnje, pomenila nesorazmerno podaljšanje postopka in bi lahko povzročila celo kršitev pravice obtoženca do sojenja v razumnem roku (23. člen URS).

Izrek

Predlogu za prenos krajevne pristojnosti se ugodi, za odločanje o pritožbah zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju I K 57919/2010 z dne 10. 4. 2014 se določi Višje sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Celju je s sodbo I K 57919/2010 z dne 10. 4. 2014 obtoženega E. Č. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja posredovanja pri prostituciji po drugem in prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen dveh let zapora s preizkusno dobo štirih let. Zoper to sodbo je dne 13. 3. 2015 Okrožno državno tožilstvo v Celju vložilo pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in odločbe o kazenski sankciji, dne 31. 3. 2015 pa je pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka vložila obtoženčeva zagovornica.

2. Predsednica senata Višjega sodišča v Celju, je dne 26. 10. 2015 vložila predlog za prenos krajevne pristojnosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da v obravnavani kazenski zadevi na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zaradi obstoja drugih tehtnih razlogov prenese krajevno pristojnost za sojenje na eno izmed preostalih višjih sodišč v Republiki Sloveniji. Navaja, da je bila po predložitvi pritožbenemu sodišču konkretna zadeva kot sodniku poročevalcu dodeljena višjemu sodniku A. A., ki se je dne 30. 9. 2015 upokojil. Obravnavana zadeva je bila nato kot sodnici poročevalki dodeljena višji sodnici B. B., ki je bila s sklepom z dne 14. 10. 2015 izločena iz sojenja iz razloga po 2. točki drugega odstavka 39. člena ZKP; iz istega razloga je bil s sklepom z dne 23. 10. 2015 iz sojenja kot sodnik poročevalec izločen tudi višji sodnik C. C. Obravnavana zadeva je kot sodniku poročevalcu trenutno dodeljena višjemu sodniku D. D., glede katerega se utegne izkazati, da je podan izločitveni (2. točka drugega odstavka 39. člena ZKP) in odklonitveni (6. točka prvega odstavka 39. člena ZKP) razlog. Obtoženec je v predmetni kazenski zadevi na glavni obravnavi dne 15. 2. 2011 zoper višjega sodnika D. D. storil kaznivo dejanje razžalitve, zaradi navedenega dejanja pa je bil pravnomočno obsojen. Predlagateljica navaja, da bodo v primeru izločitve višjega sodnika D. D. iz sojenja izločeni vsi sodniki Višjega sodišča v Celju, ki sodno oblast izvajajo na oddelku za kazensko sodstvo in prekrške ter v reševanje prejemajo kazenske zadeve. Ker gre za obširno in zahtevno kazensko zadevo, predlagateljica ocenjuje, da dodelitev konkretne zadeve sodniku, ki sodne oblasti ne izvaja na oddelku za kazensko sodstvo in prekrške, v reševanje ne prejema kazenskih zadev in s kazenskimi postopki nima izkušenj, ne bi bila razumna. Predlagateljica ocenjuje, da je v obravnavani zadevi pristojnost potrebno prenesti tudi zaradi videza nepristranskosti sojenja. Navaja, da iz obravnavane zadeve izhaja kazenski postopek zoper nekdanjega sodnika Okrožnega sodišča v Celju M. Š. Po navedbah predlagateljice bi lahko kazenski postopek zoper nekdanjega sodnika Okrožnega sodišča v Celju, torej zoper nekdanjega sodelavca sodnikov na območju Okrožnega sodišča v Celju, ki izhaja iz predmetnega kazenskega postopka, vzbudil upravičen dvom v nepristranskost sojenja.

B.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Vrhovno sodišče je že v sklepu I Kr 68/2002 z dne 11. 12. 2002 sprejelo razlago, da je določitev kriterijev za krajevno pristojnost v rokah zakonodajalca, z množičnimi prenosi krajevne pristojnosti pa bi sodna veja oblasti lahko posegla v zakonodajalčevo pristojnost v večji meri, kot še dopušča 35. člen ZKP. Iz navedenih razlogov je zato krajevno pristojnost mogoče prenesti le izjemoma, če bodo po presoji sodišča, ki v takšnih primerih odloča, za to podani tehtni razlogi.

5. V prejšnji točki (točka 4 tega sklepa) navedeno pravilo v zvezi s prenosom krajevne pristojnosti je Vrhovno sodišče v svoji praksi dosledno upoštevalo, razloge za odstop od njega pa razlagalo restriktivno ter krajevno pristojnost preneslo le v primerih, ko so bile podane izjemne okoliščine, ki so to opravičevale. Vrhovno sodišče je tako predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo v primerih, ko so podane okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).

6. Ustavno sodišče je v odločbi Up-799/2013-19 z dne 22. 1. 2015 presodilo, da je pomemben element pravice do nepristranskega sojenja tudi zahteva, da se mora nepristranskost sojenja odražati navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja, ki se kaže v zaupanju, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi vzbujati v javnosti in v primeru kazenskih postopkov predvsem pri obdolžencih. Pri odločitvi, ali obstaja upravičen razlog za strah, da sodišče ni neodvisno ali nepristransko, je potrebno ugotoviti, da je ta strah objektivno utemeljen.

7. Ker predmetni kazenski postopek teče zoper obtoženega E. Č. (in ne zoper nekdanjega sodnika Okrožnega sodišča v Celju M. Š.), ni mogoče pritrditi navedbam predlagateljice, da dejstvo, da je predmetni kazenski postopek povezan s kazenskim postopkom zoper nekdanjega sodnika Okrožnega sodišča v Celju, predstavlja okoliščino, ki ne zagotavlja (videza) nepristranskega sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena URS oziroma prvega odstavka 6. člena EKČP. 8. Vrhovno sodišče pritrjuje navedbam predlagateljice, da v obravnavani zadevi videz nepristranskosti sojenja ni zagotovljen, saj je zadeva kot sodniku poročevalcu dodeljena višjemu sodniku D. D., ki ga je obtoženec v predmetnem kazenskem postopku na naroku za glavno obravnavo razžalil, zaradi navedenega dejanja pa je bil pravnomočno obsojen. Okoliščina, da je obtoženec zoper sodnika poročevalca v obravnavani zadevi storil kaznivo dejanje razžalitve (kar je ugotovilo sodišče s pravnomočno obsodilno sodbo), predstavlja konkretno okoliščino, ki pri razumnem človeku vzbuja dvom v (videz) nepristranskosti sojenja višjega sodnika.

9. Glede na dejstvo, da sta bila v obravnavani zadevi dva sodnika oddelka za kazensko sodstvo in prekrške Višjega sodišča v Celju kot sodnika poročevalca izločena ter da v zvezi s sodnikom poročevalcem, ki mu je zadeva trenutno dodeljena, ni zagotovljen videz nepristranskosti sojenja, bi po navedbah predlagateljice v zadevi odločali sodniki, ki sodne oblasti ne izvajajo na oddelku za kazensko sodstvo in prekrške, v reševanje ne prejemajo kazenskih zadev in s kazenskimi postopki nimajo izkušenj. Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi sojenje v obravnavani zadevi za sodnike z drugih pravnih področij (za katere na načelni ravni ni ovire, da bi sodili v kazenskih postopkih), ki je obsežna in zapletena ter ne spada v področje njihovega vsakdanjega dela terjalo pripravo, ki bi upoštevaje siceršnji postopek pred sodiščem druge stopnje, pomenila nesorazmerno podaljšanje postopka in bi lahko povzročila celo kršitev pravice obtoženca do sojenja v razumnem roku (23. člen URS). K podaljšanju odločanja v obravnavani zadevi bi prispeval tudi postopek v zvezi s spremembo letnega razporeda dela sodnikov pristojnega sodišča, ki bi bil, glede na izločitev vseh sodnikov na oddelku za kazensko sodstvo in prekrške, ki v reševanje prejemajo kazenske zadeve, nujen, če bi zadeva ostala v pristojnosti Višjega sodišča v Celju.

10. Glede na obstoj izjemnih okoliščin, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče kot skupno neposredno višje sodišče v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZKP, odločilo, da bo postopek v tej pritožbeni kazenski zadevi izvedlo Višje sodišče v Mariboru.