Jedro

Tudi če tožeča stranka toženke pred vložitvijo tožbe ne opomni na zunajsodno izpolnitev zahtevka, to nujno ne pomeni, da toženka ni dala povoda za tožbo. V določenih primerih opomin ni potreben, ker je že iz njenega ravnanja razvidno, da nasprotuje izpolnitvi zahtevka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da je druga tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti 1.260,76 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

II. V ostalem se pritožba zavrne in sklep v nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožniki in drugi toženec krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom naložilo drugi toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki povrniti 2.040,42 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

2. Drugi toženec v pritožbi sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga pritožbenemu sodišču, da ga spremeni, podrejeno pa razveljavi. Navaja, da je ugotovitev sodišča, da je on dal povod za tožbo, povsem arbitrarna, brez vsakega dokaza in brez dokazne ocene. Nepodpisana pogodba sama po sebi ne dokazuje vzroka, zakaj je nepodpisana. Lahko je nepodpisana zaradi različnih vzrokov, tudi zato, ker stranka zanjo ni vedela. V odgovoru na tožbo je jasno navedel, da ni dal povoda za tožbo. S tem je na tožečih strankah dokazno breme, da dokažejo, da so pritožnika pred vložitvijo tožbe obvestile o tej pogodbi ter kdaj in kako so mu vročile pogodbo. Pritožbi priloženi dedni dogovor dokazuje, da sam nikoli ni nasprotoval ureditvi zemljiškoknjižnega stanja. Tudi sicer je sklep napačen in nezakonit, ker sodišče ne pove, kako je ugotovilo vrednost spornega predmeta, ki je očitno previsoka. Tožnikom so priznani previsoki in nepotrebni stroški postopka in sicer za predlog, sestavo tožbe in pripravljalno vlogo, prav tako je sodišče napačno zvišalo storitve za 10 % za vsako nadaljnjo stranko in v previsokem odstotku priznalo materialne stroške.

3. Tožniki so odgovorili na pritožbo, predlagajo pritožbenemu sodišču, da jo zavrne in priglašajo pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 157. členu ureja enega od posebnih primerov odločanja o stroških postopka po načelu krivde. Čeprav tožeča stranka v celoti uspe s svojim zahtevkom, mora nositi lastne stroške in povrniti stroške toženi stranki v primeru, če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari in ob nadaljnjem pogoju, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo.

6. V obravnavani zadevi ni spora o tem, da je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek takoj, ko je tožeča stranka ustrezno popravila tožbo.1 Sporno pa je, ali je tožeči stranki dala povod za tožbo, s katero je zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila pri nepremičninah, navedenih v tožbenem zahtevku ter vpis lastninske pravice za tožnike in prvega toženca v predlaganih solastninskih deležih.

7. Sodna praksa je v podobnih situacijah, kot je obravnavana, glede na okoliščine posameznega primera presojalo, ali je tožena stranka dala povod za tožbo ali ne. Tudi če tožeča stranka ne opomni tožene stranke pred vložitvijo tožbe na izpolnitev zahtevka iz tožbe, to vedno in nujno ne pomeni, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. V določenih primerih opomin ni potreben, ker je že iz ravnanja tožene stranke doslej jasno razvidno, da nasprotuje izpolnitvi zahtevka. Na splošno velja, da toženec da povod za tožbo takrat, ko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se na položaj stvari po materialnem pravu sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.2

8. Res je drugi toženec v odgovoru na tožbo navedel, da v primeru, če sodišče ne bo zavrglo tožbe kot nepopolne, tožbenemu zahtevku ne nasprotuje, hkrati pa zahteval povrnitev stroškov postopka, ker ni dal povoda za tožbo. Enako je navedel tudi v vlogi, s katero je pozneje pripoznal tožbeni zahtevek. Vendar je pomembna okoliščina, da so tožniki že v predlogu poleg navedbe, katera medsebojna razmerja želijo urediti in kakšno izpolnitveno ravnanje zahtevajo od drugega toženca, jasno navedli tudi, da je bila v zvezi s tem pred vložitvijo predloga sestavljena pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim (priloga A12), ki so jo podpisali vsi pogodbeniki, razen drugega toženca, ki pogodbe noče podpisati.3 Drugi toženec na te trditve ni odgovoril in se do njih ni opredelil. Pritožbi priložena listina, ki naj bi dokazovala, da nikoli ni nasprotoval ureditvi zemljiškoknjižnega stanja,4 je prepozen dokaz, ki v pritožbenem postopku ni dopusten (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tudi v pritožbi glede osnutka pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim pritožnik podaja zgolj splošne ugotovitve o morebitnih vzrokih, da pogodba ni podpisana, nič pa konkretno o tem, zakaj sam ni podpisal pogodbe oziroma kakšno naj bi bilo ravnanje oziroma opustitve pravdnih strank glede podpisa pogodbe.

9. Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo 157. člen ZPP, so tožniki upravičeni zahtevati povračilo pravdnih stroškov. Vendar pa ima pritožba prav, da je višino pravdnih stroškov prvostopenjsko sodišče delno napačno odmerilo. Tako ne bi smelo tožnikom hkrati priznati stroškov za sestavo predloga, tožbe in pripravljalne vloge, s katero so tožniki popravili tožbo, pač pa samo za eno vlogo t.j. za sestavo tožbe ( 700 točk po odvetniški tarifi – OT). Vrednost spornega predmeta je po pozivu sodišča, skladno z določbo 45. člena ZPP, tožeča stranka opredelila v vlogi z dne 23. 9. 2016 na 26.814,00 EUR. Po tretjem odstavku 7. člena OT je tožeča stranka upravičena do zvišanja tarife zaradi zastopanja več strank (skupna vrednost storitve se zviša za 10% za vsako nadaljnjo stranko) ter do materialnih stroškov skladno z določbo 11. člena OT. Tožnikom tako gre za tožbo ob upoštevanju zastopanja več strank 417,69 EUR, za sodne takse 741,00 EUR, za materialne stroške 8,35 EUR, skupaj z DDV 1.260,76 EUR.

10. Pritožbeno sodišče je pritožbi v gornjem obsegu delno ugodilo in sklep o stroških ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP), sicer pa v ostalem pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožniki in drugi toženec krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s 154. in 155. členom ZPP), saj je tožnik s pritožbo le delno uspel, enako pa so le delno uspešni tožniki z vložitvijo odgovora na pritožbo.

1 Tožeča stranka je najprej vložila predlog pri nepravdnem sodišču za določitev pravilnih solastnih deležev glede na pomotni vpis pri nepremičninah, šele kasneje, ko je sodišče nepravdni postopek ustavilo in sklenilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem, je z vlogo z dne 16. 2. 2017, tožbo popravila tako, da je pravilno oblikovala tožbeni zahtevek. 2 Zakon s komentarjem, 2. knjiga, komentar mag. N. Betetto k 157. členu. 3 Tožniki enako zatrjujejo tudi v vlogi z dne 19. 4. 2017. 4 Kopija dednega dogovora "D" IID 91/93 z dne 15. 1. 1998.