Jedro

Leta 1947 ustanovljeno državno podjetje ni pravni naslednik delniške družbe, kateri so bile nepremičnine podržavljene.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti sklepu prvostopnega upravnega organa, s katerim je zavrgel njeno zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin vpisanih v vl. št... k.o..., ker predlagatelj ni pravni naslednik podržavljene Delniške družbe ..., kateri so bile navedene nepremičnine podržavljene. Tožena stranka v izpodbijani odločbi svojo odločitev utemeljuje s tem, da tožeča stranka ne izkazuje pravne kontinuitete s prejšnjo delniško družbo. S prenehanjem zasebne pravne osebe (Delniške družbe ...) je bilo ustanovljeno državno podjetje z istim imenom, na isti lokaciji, z istimi sredstvi (premoženjem) ter pravicami in obveznostmi prejšnje delniške družbe, vendar to še ne pomeni, da je to podjetje tudi njen pravni naslednik.

Tožeča stranka izpodbija navedeno odločbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega predpisa ter bistvene kršitve določb postopka (načelo materialne resnice). Ob ugotovitvi, da tožeča stranka ni izkazala pravne kontinuitete, bi morala tožena stranka pritožbi ugoditi in prvostopnemu organu naložiti, da tožeča stranka dopolni vlogo z dokumentacijo, s katero bi izkazala pravno nasledstvo bivše delniške družbe, kateri je bilo premoženje nacionalizirano. Navaja, da je Delniška družba ..., nepremičnine, ki so predmet postopka, kupila leta 1940 in so bile podržavljene na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. Navedeno podjetje je bilo 5.12.1946 v celoti v družbeni lasti in se je reorganiziralo s takrat veljavno zakonodajo kot državno podjetje P. Pomembno pa je, da je to državno podjetje poslovalo z vsemi sredstvi (premoženjem) ter pravicami in obveznostmi prejšnje delniške družbe, kar pomeni, da je P. d.d.... univerzalni sukcesor nekdanje Delniške družbe ... Tudi, če bi se štelo, da je z izbrisom iz trgovinskega registra Okrožnega sodišča ..., Delniška družba ... prenehala obstajati kot pravna oseba, pa je pomembno, da je novo državno podjetje nadaljevalo dejavnost tako izbrisanega podjetja na isti lokaciji, z istimi sredstvi in premoženjem bivše delniške družbe ter s pravicami in obveznostmi, ki jih je to podjetje imelo. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožba ni utemeljena.

Zmotna je trditev tožeče stranke, da je pravni naslednik bivše delniške družbe, ki je bila 24.1.1948 izbrisana iz trgovinskega registra Okrožnega sodišča ... po predlogu Gospodarskega podjetja P., ustanovljenega kot državno podjetje že zato, ker je to novo državno podjetje nadaljevalo dejavnost tako izbrisanega podjetja na isti lokaciji, z istimi sredstvi in premoženjem ter istimi pravicami in obveznostmi (univerzalni sukcesor). Sodišče se strinja s stališčem prvostopnega organa, da je bila pravna kontinuiteta s podržavljenjem bivše delniške družbe pretrgana, saj je premoženje prešlo iz zasebne v državno lastnino. Upravičenci za vračilo podržavljenih podjetij oziroma kapitala so po 13. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen) lahko le prejšnji lastniki delnic oziroma deležev podržavljenega premoženja, kar pa tožeča stranka ni. Prvostopni organ je že na podlagi vložene dokumentacije, s katero je tožeča stranka utemeljevala svojo zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, ki so predmet postopka, pravilno ugotovil, da tožeča stranka, ki je bila leta 1947 ustanovljena kot državno podjetje, Gospodarsko podjetje P., katerega pravni naslednik je tožeča stranka, ni pravni naslednik delniške družbe, kateri so bile nepremičnine podržavljene. Ta družba je bila prav zaradi ustanovitve državnega podjetja zbrisana iz registra, kar pomeni, da je bila s tem pretrgana pravna kontinuiteta med prejšnjo in sedanjo delniško družbo. Zato tožeča stranka ni upravičenec v smislu ZDen. Po mnenju sodišča je bila ta okoliščina zadostna podlaga, da je prvostopni organ zahtevek zavrgel. Svojo odločitev pa je tudi ustrezno utemeljil. Neutemeljena je tudi tožbena trditev, da je bilo v upravnem postopku kršeno načelo materialne resnice ter načelo zaslišanja stranke. Kot je bilo že navedeno, je imel upravni organ v listinah, priloženih k zahtevi za denacionalizacijo, zadostno podlago za ugotovitev, da tožeča stranka ni denacionalizacijski upravičenec in je zato tudi pravilno odločil, ko je s sklepom zavrgel zahtevo za denacionalizacijo nepremičnine, ki je bila podržavljena delniški družbi ...

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je enako kot Zakon o splošnem upravnem postopku smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) ter 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).