Jedro

Tožnik je vložil vlogo za sprejem v državljanstvo na podlagi 13. člena ZDRS (dne 26.1.2001), ko o njegovi že vloženi vlogi za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 12. člena ZDRS še ni bilo pravnomočno odločeno. Ker gre pri tožnikovih vlogah za isto upravno stvar, saj gre v obeh primerih za odločanje o pravici fizične osebe na področju upravnega prava (2. člen ZUP 1999), so podani pogoji iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP 1999 za zavrženje tožnikove vloge (z dne 26.1.2001) za sprejem v državljanstvo RS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 15.6.2001, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo tožnikovo tožbo zoper nezakoniti izbris iz registra državljanov in stalnih prebivalcev Republike Slovenije - zaradi neizdanega akta. Z navedenim sklepom je tožena stranka na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/99, Uradni list RS, št. 80/99 in 70/2000) zavrgla tožnikovo vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe (1. točka izreka sodbe in sklepa) sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožnik že dne 11.6.1997 vložil prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, in sicer na podlagi 2. odstavka 12. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94). Še pred pravnomočno končanim postopkom pa je dne 26.1.2001 vložil vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena ZDRS. Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke, ko je na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP/99 zavrgla tožnikovo vlogo (z dne 26.1.2001) za sprejem v državljanstvo, pravilna in temelji na zakonu. Ker je tožena stranka že vodila upravni postopek za sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi njegove vloge z dne 11.6.1997, ki še ni bil pravnomočno končan, gre za odločanje o isti upravni stvari, kljub temu, da je tožnik najprej vložil prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 2. odstavka 12. člena ZDRS, kasneje pa na podlagi 13. člena ZDRS.

V obrazložitvi sklepa (2. točka izreka sodbe in sklepa) sodišče prve stopnje navaja, da tožnik v tožbi zatrjuje, da ga je tožena stranka nezakonito izbrisala iz registra državljanov in stalnih prebivalcev Slovenije, kar je izvedla brez odločbe dne 26.2.1992, brez njegove vednosti in brez njegovega dovoljenja. Na podlagi tožnikovih navedb v tožbi je mogoče sklepati, da tožnik s tožbo izpodbija dejanje tožene stranke, ki naj bi ga tožena stranka po njegovih navedbah storila dne 26.2.1992 z izbrisom tožnika iz registra, s čemer naj bi kršila tožnikove človekove pravice. Navaja, da s tožbo tožnik uveljavlja, da je bilo s posamičnim dejanjem tožene stranke poseženo v njegove ustavne pravice, vendar iz tožbenih navedb nedvomno izhaja, da je bilo dejanje tožene stranke storjeno dne 26.2.1992 in da je bil tožnik o tem seznanjen, oziroma, da ve za ta izbris in za posledice že 10 let. Ker je od izvršitve izpodbijanega dejanja, ki se je po zatrjevanju v tožbi zgodilo dne 26.2.1992, poteklo že več let, je prekoračen 30-dnevni rok, ki je določen za vložitev tožbe v 1. odstavku 26. člena ZUS. Ker je tožba vložena po preteku zakonsko določenega roka je po presoji sodišča prve stopnje prepozno vložena in jo je bilo treba zavreči. V pritožbi zoper izpodbijano sodbo in sklep tožnik navaja, da je prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije vložil 11.6.1997 na podlagi 12. člena ZDRS in dne 26.1.2001 na podlagi 13. člena ZDRS, ker še ni bilo pravnomočno odločeno o njegovi prvotni prošnji. Pri tem se zahtevka bistveno opirata na enako dejansko stanje. Meni tudi, da je tožbo za vpis v register stalnih prebivalcev Slovenije vložil pravočasno, saj je z ustavno odločbo odločeno, da je bil izbris leta 1992 nezakonit in v neskladju z ustavo (U-I-284/94). Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo in sklep razveljavi ter samo odloči ali pa zadevo vrne v ponovno odločanje. Navaja še, da zahteva povračilo stroškov.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbe zoper sklep tožene stranke (1. točka izreka sodbe in sklepa) pravilna in temelji na zakonu. Za svojo odločitev je sodišče prve stopnje navedlo tudi utemeljene razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

V obravnavani zadevi ni sporno, da dne 26.1.2001, ko je tožnik vložil vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije (na podlagi 13. člena ZDRS), o njihovi vlogi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije (na podlagi 2. odstavka 12. člena ZDRS), ki jo je vložil dne 11.6.1997, še ni bilo pravnomočno odločeno. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da gre pri navedenih tožnikovih vlogah za isto upravno stvar, saj gre v obeh primerih za odločanje o sprejemu tožnika v državljanstvo Republike Slovenije, čeprav na različni pravni podlagi, torej za odločanje o pravici fizične osebe na področju upravnega prava (2. člen ZUP 1999). ZUP 1999 v 4. točki 1. odstavka 129. člena med drugim določa, da organ, ki vodi postopek, vlogo s sklepom zavrže, če o isti upravni stvari že teče postopek. Glede na to, da postopek sprejema tožnika v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 2. odstavka 12. člena ZDRS še ni bil pravnomočno končan, sta sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka glede na navedeno pravilno sklepala, da so podani pogoji iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP 1999 za zavrženje tožnikove vloge (z dne 26.1.2001) za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, ko je v postopku predhodnega preizkusa zavrglo tožnikovo tožbo zoper nezakonit izbris iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije - zaradi neizdanega akta (2. točka izreka sodbe in sklepa). Sodišče prve stopnje je sicer svojo odločitev oprlo na 2. točko 1. odstavka 34. člena ZUS, moralo pa bi tožbo zavreči na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, saj ima po presoji pritožbenega sodišča tožnik zaradi neizdanega akta v navedenem primeru zagotovljeno drugo sodno varstvo, vendar pa to na samo pravilnost odločitve ni vplivalo.

Tožnik v pritožbi ne navaja, iz katerih pritožbenih razlogov izpodbija sodbo in sklep sodišča prve stopnje, zato ju je pritožbeno sodišče preizkusilo glede kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker je ugotovilo, da do takšnih kršitev ni prišlo, je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato bo moral sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. in 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS).

Iz listin v predloženem sodnem spisu pa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom, št. U 1238/2001-19 z dne 18.12.2002, tožnika oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Uradni list SRS, št. 1/90 in Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98 in 70/2000). Po določbi 1. odstavka 14. člena ZST pa sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje.