Jedro

Sodba, s katero je bila določena preživnina, po upnikovi polnoletnosti izgubi lastnost izvršilnega naslova, če se upnik redno ne šola.

Vsako prenehanje šolanja še ne more biti podlaga za zakonsko domnevo, da je ugasnil izvršilni naslov, ki je nastal v času mladoletnosti preživninskega upravičenca.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje pa se tako spremeni, da se sklep o izvršbi sodišča prve stopnje razveljavi, izvršba pa ustavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo upnikovemu predlogu in na podlagi pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr. št. III P 210/86 z dne 20.10.1986 v zvezi z obvestili o povišanju preživnine CSD Ljubljana Bežigrad dovolilo izvršbo za izterjavo izvršljive preživninske terjatve za čas od 1.10.1997 do 31.10.1997 v znesku 17.021,30 SIT, za čas od 1.11.1997 do 31.5.1998 po 17.685,10 SIT mesečno in za čas od 1.6.1998 do 30.9.1998 po 18.857,00 SIT mesečno, skupno torej za neplačano preživnino v znesku 215.165,00 SIT. Sodišče druge stopnje je na podlagi drugega odstavka 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) obravnavalo tožnikov ugovor kot pritožbo, pa ga je zavrnilo in sklep o izvršbi sodišča prve stopnje potrdilo. Obdobje, za katerega bi ne bilo mogoče trditi, da se je v njem upnik redno šolal, ni zajeto v dovolitvi izvršbe. Izvršilni naslov še vedno velja, na njegovi podlagi pa bi bilo mogoče odločiti tudi tedaj, če bi se za obdobje, za katerega se zahteva izvršba, ugotovilo, da se upnik ni redno šolal. Proti sklepu sodišča druge stopnje vlaga Državno tožilstvo Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 2. točki prvega odstavka 387. člena ZPP/99. Sodišče ni uporabilo določila prvega odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), napak pa je uporabilo tudi določilo petega odstavka 132. člena tega zakona. Dolžnik zatrjuje, da upnik od šolskega leta 1995/1996 dalje ni več redni študent in zato ni več upravičen do preživnine. Po določbi prvega odstavka 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke po polnoletnosti le tedaj, če se redno šolajo. Kadar slednji pogoj ni izpolnjen, preneha izvršilni naslov na podlagi samega zakona.

Veljavnost sodbe (izvršilnega naslova), s katero je določena dolžnost preživljanja staršev za njihove otroke, je časovo omejena, saj velja le v okvirih iz določbe 123. člena ZZZDR. Za obdobje izven teh časovnih okvirov sodba ni veljavni izvršilni naslov. Določilo petega odstavka 132. člena ZZZDR velja za zvišanje, znižanje oziroma ustavitev preživnine le v primeru spremenjenih okoliščin, ne pa za primer, ko preživninska obveznost na podlagi samega zakona preneha. Dolžnikova preživninska obveznost je ugasnila, zaradi česar bi moral upnik pravico do preživnine uveljavljati z novo tožbo v pravdnem postopku. V zahtevi je zato predlagano, naj se izpodbijani sklep sodišča druge stopnje spremeni in ugovoru dolžnika ugodi.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Med strankama izvršilnega postopka ni sporno, da se je upnik (preživninski upravičenec) v šolskem letu 1994/1995 redno šolal, da pa v šolskih letih 1995/1996 in 1996/1997 ni bil več študent. Ponovno se je začel redno šolati v šolskem letu 1997/1998 z vpisom na Fakulteto za geodezijo. Dolžnik (preživninski zavezanec, upnikov oče) je preživnino plačeval tudi v obdobju, ko se upnik ni šolal, s plačevanjem pa je prenehal v januarju 1997. Upnik je na podlagi izvršilnega naslova (pravnomočne sodbe iz leta 1986 in upravnih povišanj) predlagal izvršbo proti dolžniku zaradi neplačanih preživninskih obveznosti od 1.10.1997 za šolsko leto 1997/1998. Za obdobje, ko se ni redno šolal, izvršbe ni zahteval. Ob takšnem stanju stvari je sodišče druge stopnje, ko je dolžnikov ugovor proti dovolitvi izvršbe obravnavalo kot pritožbo (drugi odstavek 54. člena ZIZ), sprejelo že omenjeno pravno razlago, da izvršilni naslov v vsakem slučaju velja in da bi bil veljaven celo v primeru, če se upnik tudi v obdobju, za katero je dovoljena izvršba, ne bi redno šolal. Ugovor proti dovolitvi izvršbe je zato zavrnilo.

Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno graja pravno razlago, sprejeto v izpodbijanem sklepu. S trditvijo, da upnik od šolskega leta 1995/1996 ni več redni študent, dolžnik utemeljuje prenehanje veljavnosti izvršilnega naslova, na katerega podlagi je bila predlagana izvršba. Določba prvega odstavka 123. člena ZZZDR staršem nalaga, da so dolžni preživljati svoje otroke, vendar po njihovi polnoletnosti le tedaj, če se redno šolajo. Redno šolanje kot pravni standard zahteva ustrezne dejanske ugotovitve. V obravnavanem primeru dejstva v tej smeri niso sporna. Upnik je prenehal z rednim šolanjem s koncem šolskega leta 1994/1995. Vendar pa v tem obsegu ni mogoče brez pridržka sprejeti stališča zahteve za varstvo zakonitosti, da ob vsakem prenehanju šolanja po polnoletnosti preživninskega upravičenca veljavnost izvršilnega naslova že po samem zakonu ugasne. Presoja, ali gre za prenehanje rednega šolanja, zahteva ustrezne dejanske ugotovitve. Vsako prenehanje šolanja še ne more biti podlaga za (zakonsko) domnevo, da je (v času mladoletnosti preživninskega upravičenca sprejeti) izvršilni naslov ugasnil (prvi odstavek 123. člena ZZZDR). Omenjeno zakonsko določbo je sicer treba razlagati restriktivno, vendar v okviru pravne presoje, po kateri izvršilni naslov, ki je podlaga za izterjavo preživnine, ob izostanku rednega šolanja ugasne le ob upravičenih razlogih. V obravnavanem primeru je upnik prenehal z rednim šolanjem kar v obdobju dveh šolskih let; zato ne more biti dvoma, da je z rednim šolanjem dejansko prenehal pred začetkom obdobja, za katerega je vložil izvršilni predlog.

Ob navedeni presoji je napačno pravno sklepanje sodišča druge stopnje, ki se na problem rednega šolanja ni oziralo zaradi načelnega izhodišča, da izvršilni naslov pač še velja. Izpeljava takega stališča je ob nespornem dejstvu relativno dolge prekinitve šolanja po povedanem nevzdržna, v primeru spora pa bi terjala napotitev na pravdo (prvi odstavek 59. člena ZIZ). Sodba, s katero je bila določena preživnina, je lahko izvršilni naslov (ob ustreznih dejanskih ugotovitvah) le v okviru določbe 123. člena ZZZDR: po upnikovi polnoletnosti izgubi lastnost izvršilnega naslova, če se upnik redno ne šola. Dolžnost preživljanja je z izostankom rednega šolanja v obravnavanem primeru ugasnila. Polnoletni upnik je z rednim šolanjem prenehal s 1.10.1995. Od tedaj dalje na podlagi izvršilnega naslova, ki je določal dolžnikovo preživninsko obveznost, ne more več utemeljeno zahtevati izvršbe. Kasnejše ponovno redno šolanje bi zato lahko bilo le podlaga za uveljavljanje preživnine z novo tožbo v pravdnem postopku.

Utemeljeni zahtevi za varstvo zakonitosti je bilo treba ugoditi po določbi drugega odstavka 391. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 380. člena ZPP s spremembo izpodbijanega sklepa. Zaradi utemeljenega ugovora (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ) je bilo treba sklep o izvršbi razveljaviti in izvršbo ustaviti (58. člen ZIZ).