Jedro

Le verjetno izkazani priliv denarnih sredstev v obdobju, ki je odločilno za presojo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, lahko vpliva na presojo dolžnikove likvidnosti.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom A. N. mat. št.: Y, davčna številka: X (1. točka izreka) in za upraviteljico imenovalo K. B. (2. točka izreka). Ugotovilo je, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: B. K. mat. št.: Y1 (3. točka izreka).

2. Dolžnik in družbenik dolžnika A. M. sta proti sklepu pravočasno vložila povsem identični pritožbi, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbama ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnica Republika Slovenija upravičena predlagateljica stečajnega postopka, saj je verjetno izkazala svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Nadalje je ugotovilo, da je upnica uspela izkazati domnevo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), saj dolžnik nima odprtega nobenega transakcijskega računa in po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svojih obveznosti, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi, kot tudi domnevo o dolžnikovi trajnejši nelikvidnosti iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, za katero velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajno nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, takšno stanje pa traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Ugotovilo je, da je najstarejši neplačani dolg iz naslova davkov in prispevkov iz plač zapadel v plačilo že v letu 2009. 5. Pritožnika očitata sodišču prve stopnje, da je opravilo narok za začetek stečajnega postopka v neenakopravnem odnosu, saj upnico Republiko Slovenijo zastopa Državno odvetništvo, dolžnik pa je brez odvetnika, njegov zakoniti zastopnik in družbenik pa je pravni laik.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje narok za začetek stečajnega postopka, ki ga je razpisalo za dne 28. 2. 2018, preložilo, zaradi odločitve o dolžnikovem predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker dolžniku brezplačna pravna pomoč ni bila dodeljena (njegova prošnja je bila zavržena s sklepom Bpp 715/2018 z dne 10.4.2018), je za dne 3. 10. 2018 ponovno razpisalo narok in ga opravilo ter o predlogu upnice za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom odločilo.

7. Sodišče prve stopnje je torej dolžniku dalo možnost, da si zagotovi brezplačno pravno pomoč in je zato prvi narok, razpisan za dne 28. 2. 2018, tudi preložilo. Očitane kršitve 14., 22. in 23. člena Ustave RS tako niso podane.

8. Pritožnika ugotovitvam sodišča prve stopnje, da sta izkazani s strani upnice zatrjevani domnevi o dolžnikovi trajnejši nelikvidnosti, ne oporekata in priznavata, da je dolžnik trajneje nelikviden. Trdita pa, da dolžnik za to ni kriv sam, temveč je takšno stanje posledica kaznivih dejanj poslovnih partnerjev, zoper katere teče kazenski postopek, kar pa za presojo pogojev za začetek stečajnega postopka ni odločilno. Tudi ni odločilno, da je dolžnik vložil zahtevo za odlog plačila davčnega dolga, saj ni izkazal, da je bilo o tej zahtevi že odločeno, še zlasti glede na to, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka vložen že dne 3. 1. 2018. 9. Pritožnika trdita, da ima dolžnik terjatve v višini 49.599,50 EUR ter da je na poziv sodišča priglasil tudi premoženjskopravni zahtevek v višini 131.000,00 EUR, iz česar naj bi izhajalo, da ima kar nekajkrat večje terjatve od dolga (ta naj bi znašal 26.762,35 EUR). Navajata, da bo dolžnik vse svoje obveznosti do FURS poravnal, ko bo dobil svoj zasluženi denar. Vendar pa pritožnika ne izkažeta niti ne trdita, da bo dolžnik terjatve dobil v kratkem poplačane. Le verjetno izkazani priliv denarnih sredstev v obdobju, ki je odločilno za presojo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, lahko vpliva na presojo dolžnikove likvidnosti. Poleg tega je izkazana domneva dolžnikove trajnejše nelikvidnosti iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki pa je ni mogoče izpodbijati.

10. Pritožnika grajata delo sodnikov, tožilcev, grajata postopanje upnice v tem postopku in v postopku osebnega stečaja nad M. T., pri tem pa ne navedeta, kako naj bi to vplivalo na odločitev v tej zadevi. Nekokretizirani pa so tudi očitki pritožnikov, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo nobenega dokaza, ki ga je predlagal dolžnik.

11. Pritožnika torej navajata vrsto dejstev in okoliščin, ki naj bi bile razlog za dolžnikovo insolventnost oziroma razlog za to, da dolžnik dolga do upnice ne more poravnati. Ker je ta dolg nesporen in ker pritožnika ne oporekata obstoju dejanskih stanov domnev iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP in 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki je neizpodbojna, in celo sama priznavata, da je dolžnik insolventen, s pritožbo ne moreta uspeti.

12. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).