Jedro

Tožnik je pravni interes v socialnem sporu, v katerem je izpodbijal začasno odločbo o pravici do starostne pokojnine, izkazoval do izdaje dokončne odločbe toženke. Ker si od pravnomočnosti te odločbe dalje svojega pravnega položaja v sporu ne more več izboljšati, ne izkazuje več pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev (tožbe).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika z dne 28. 7. 2011, ker je štelo, da tožnik nima več pravnega interesa.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik in v laični pritožbi navaja, da je invalid ustrezne kategorije in, da ne razume logike sodišča, da ni v njegovem interesu, da uveljavlja pravice iz invalidskega zavarovanja. Invalidnost se stopnjuje in povečuje. Predlaga, da pritožbeno sodišče zadevo ponovno skrbno preuči in vloženi pritožbi ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena, ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, da ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje, kateremu tudi tožnik v pritožbi ne nasprotuje. Tožnik je dne 28. 3. 2011 vložil zahtevo za uveljavitev starostne pokojnine. Toženka je dne 6. 4. 2011 izdala začasno odločbo, s katero je odločila, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 292,11 EUR na mesec od 29. 4. 2011 dalje. Tožnik se je zoper njo pritožil, toženka je njegovo pritožbo z odločbo z dne 29. 6. 2011 zavrnila ter v reviziji potrdila začasno odločbo. Tožnik nezadovoljen s takšno odločitvijo toženke je vložil tožbo, ki je predmet tega spora. Dne 18. 7. 2011 pa je toženka izdala odločbo, s katero je odločila, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 292,11 EUR na mesec od 29. 4. 2011 dalje ter, da se s to odločbo nadomesti začasna odločba z dne 6. 4. 2011. Ta odločba je postala dokončna in pravnomočna.

Z odločbo z dne 18. 7. 2011 je toženka tožniku dokončno odmerila starostno pokojnino. Tožnik je pravni interes v tem socialnem sporu izkazoval do izdaje te dokončne odločbe toženke, od pravnomočnosti te odločbe dalje si svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati in torej ne izkazuje več pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev, torej tudi ne za predmetno tožbo. Ker morebitna ugoditev tožbenemu zahtevku in posledična odprava izpodbijanih odločb toženke v tem sporu ne bi v ničemer vplivala na izboljšanje pravnega položaja tožnika, ni več podlage za presojo dokončne odločbe tožene stranke v okviru postopka pred sodiščem prve stopnje in je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ko je ob upoštevanju 1. odstavka 274. člena ZPP tožbo zavrglo, pravilno.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.