Jedro

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vprašanju (ne)utemeljenosti toženkinega ugovora pasivnega legitimacije.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vprašanju (ne)utemeljenosti toženkinega ugovora pasivnega legitimacije.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo od toženke uveljavljala ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah, ki v naravi predstavljajo turistični kompleks v ..., ki zajema avtokamp, objekt hotela A. in bowling ter parkirišče. Toženka je podala ugovor pasivne legitimacije, ker je premoženje, ki je predmet spora, po vložitvi tožbe pridobila Občina ... Slednja je bila ustanovljena med postopkom (z odločbo US RS z dne 9. 6. 2011, konstituirala pa se je v letu 2015) in je priglasila stranko intervencijo na strani tožene stranke, ki jo je sodišče s sklepom z dne 30. 5. 2016 dovolilo.

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je ugotovilo, da ima tožnica lastninsko pravico na nepremičninah (1/1) z ID znakom: 0000-1058/0-0, 0000-1061/0-0, 0000-759/0-0, 0000-1046/0-0, 0000-1057/0-0, 0000-1319/0-0, 0000-790/0-0, 0000-781/0-0 in 0000-1045/4-0; v nadaljevanju sporne nepremičnine (I. točka izreka). V preostalem obsegu (glede nepremičnine z ID znakom: 0000-1315/5-0) je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da mora toženka tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 35.818,90 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženkin ugovor pasivne legitimacije. Zavzelo je stališče, da prenos spornih nepremičnin od toženke na novoustanovljeno občino (stransko intervenientko na strani tožene stranke) v konkretnem primeru pomeni odtujitev premoženja med pravdo in gre za položaj, ki ga ureja 190. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in po katerem naknadna ločitev procesne in stvarne legitimacije ni ovira, da se pravda ne dokonča med istima strankama. Ker je za nadaljevanje pravde s pridobiteljem namesto toženke predpisano soglasje pravdnih strank (drugi odstavek 190. člena ZPP), ki ga v tem primeru ni bilo, je sodišče toženkin predlog zavrnilo. Poleg tega pa stranska intervenientka nastopa kot sosporniški intervenient in čeprav je zemljiškoknjižna lastnica spornih nepremičnin, to ne preprečuje ugoditve tožbenemu zahtevku in tudi ne izvršitve sodbe v zemljiški knjigi, saj se bodo subjektivne meje pravnomočnosti raztezale tudi nanjo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke in stranske intervenientke na njeni strani ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu (I. točka izreka) spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od toženke zahtevala ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah (I. točka izreka). Tožničino pritožbo je zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu (II. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Spremenilo je odločbo o stroških (III. točka izreka), tako da mora po spremenjeni sodbi tožnica povrniti toženki 14.473,30 EUR in stranski intervenientki na strani tožene stranke 11.071,30 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Odločilo je, da tožnica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka, toženka nosi sama stroške odgovora na tožničino pritožbo, tožnica pa mora toženki povrniti 1.855,60 EUR stroškov za pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Drugače kot sodišče prve stopnje je presodilo, da je toženkin ugovor pasivne legitimacije utemeljen. Ker sta občini (toženka in stranska intervenientka na strani tožene stranke) 18. 6. 2018 sklenili sporazum o delitvi skupnega premoženja, po katerem so sporne nepremičnine prešle v last stranske intervenientke (sporazum je vseboval tudi zemljiškoknjižno dovolilo), bi morala tožnica vložiti tožbo zoper lastnico - stransko intervenientko na strani tožene stranke. Ne gre (več) za skupna lastnika, razlaga v smislu 190. člena ZPP ni več ustrezna (in po stališču VSRS II Ips 69/2019 ne bi bila niti, če bi šlo za skupna lastnika, saj toženka ne bi bila pasivno legitimirana, ampak bi morali biti v tem stvarnopravnem sporu toženi vsi enotni in nujni sosporniki skupaj). V primeru, ko občini še nista sklenili ustreznega sporazuma o razdelitvi premoženja, so postale nepremičnine po samem zakonu last tiste, pri kateri so se ob ustanovitvi nahajale, z učinkom za nazaj (_ex tunc_) – _ex lege_ nastanek lastninske pravice na podlagi 51.c člena ZLS. Tožničino vztrajanje, da tožbe ne bo uperila zoper stransko intervenientko na strani tožene stranke in da zadošča le, da je ta stranska intervenientka, ni pravilno. Sodba zoper stransko intervenientko na strani tožene stranke ne učinkuje, ta s toženko ni več sospornik.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali se v primeru, ko je tožena stranka v teku pravde na podlagi 51.b člena Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) odtujila nepremičnine, o katerih poteka spor o njihovi lastninski pripadnosti, pasivna stvarna legitimacija presoja ob upoštevanju prvega odstavka 190. člena ZPP, zaradi česar med pravdo zaradi pravnoposlovne odtujitve ne pride do spremembe stvarne pasivne legitimacije, ali pa je potrebno na podlagi 51.c člena ZLS šteti, da je občina, ki je nastala z izločitvijo dela tožene stranke, na območju katere se nahajajo nepremičnine, njihova lastnica vse od njene ustanovitve dalje, četudi sta občini delitev skupnega premoženja uredili v sporazumu? 2) Ali se v primeru, ko poteka spor o lastništvu nepremičnin, ki se nahajajo na območju občine, zaradi česar je na podlagi 51.c člena ZLS – četudi sta občini sklenili sporazum o njihovi delitvi – njihova lastnica občina, ki je nastala z izločitvijo dela tožene stranke po vložitvi tožbe in ki v teku pravde ne privoli, da bi namesto prvotno tožene stranke vstopila v pravdo, pasivna stvarna legitimacija presoja z analogno uporabo prvega odstavka 190. člena ZPP? 3) Ali se učinki pravnomočne sodbe o ugotovitvi lastninske pravice pri nepremičninah v korist tožeče stranke, ko tožena stranka v teku pravde odsvoji nepremičnine, o katerih poteka pravda, raztezajo tudi zoper tretjega oziroma stranskega intervenienta, v čigar korist se je pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje na podlagi zasebne listine v zemljiški knjigi vknjižila lastninska pravica pri nepremičninah, tako da dovoljena vknjižba lastninske pravice v korist pridobitelja v skladu z 80. členom Zakona o zemljiški knjigi učinkuje pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora?

5. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

7. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).