Up-636/04 - 7

15. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. - SED, Ž., ki jo zastopa predsednik stranke B. B., na seji senata dne 14. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. - SED zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Uv 1/2004 z dne 12. 9. 2004 v zvezi z odločbo Volilne komisije 3. volilne enote št. 003-4/04 z dne 9. 9. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Volilna komisija 3. volilne enote (v nadaljevanju volilna komisija) je z odločbo št. 003-4/04 zavrnila listo kandidatov ustavne pritožnice, ker ni bila določena v skladu z Zakonom o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95 - v nadaljevanju ZVDZ). Vrhovno sodišče je pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnilo. Tako volilna komisija kot Vrhovno sodišče sta ugotovila, da predlagane liste ni določil organ, določen s Statutom pritožnice. Ugotovila sta, da iz Statuta pritožnice izhaja, da je za predlaganje kandidatov za volitve poslancev v Državni zbor pristojen zbor članov stranke.

2.Pritožnica meni, da so izpodbijane odločbe napačne.

B.Stališče volilne komisije, da liste kandidatov ni določil organ, določen s Statutom, oziroma da je s Statutom kot organ, ki predlaga listo, določen zbor članov stranke, naj bi bilo napačno. Zatrjuje, da je izvršilni odbor skladno s prvim odstavkom 17. člena Statuta določil kot pristojne organe za določitev list kandidatov po posameznih volilnih enotah deželne odbore. Vrhovno sodišče naj bi z izpodbijano sodbo kršilo temeljne človekove pravice iz Deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah in svoboščinah. Pritožnica zatrjuje tudi, da ji ni bil vročen izvirnik sodbe, temveč kopija brez podpisa in da ji je bila vročitev opravljena z nabitjem na vrata pisarne. S tem naj bi bil kršen prvi odstavek 15. člena, 14. člen in 21. člen Ustave.

3.ZVDZ pooblašča politične stranke, da določijo kandidate po postopku, ki ga same določijo v svojih pravilih (prvi odstavek 43. člena). Postopek obsega tudi opredelitev organa stranke, ki o določitvi liste kandidatov odloča, kar izrecno izhaja iz četrte alineje drugega odstavka 19. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94 in nasl. - v nadaljevanju ZPolS). Pri določanju kandidatov je treba spoštovati tudi zahteve ZVDZ. Ta zahteva, da mora biti lista kandidatov določena s tajnim glasovanjem. Če liste kandidatov ne podprejo s svojimi podpisi trije poslanci (drugi odstavek 43. člena), ima politična stranka možnost določiti liste na dva različna načina. Listo kandidatov za posamezno volilno enoto lahko določijo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v volilni enoti. Tako določeno listo mora podpreti s svojimi podpisi 50 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti (tretji odstavek 43. člena).

Lahko pa listo kandidatov določi organ stranke, določen v njenih pravilih. Takšno listo pa mora s svojimi podpisi podpreti 100 volivcev, ki imajo stalno bivališče v volilni enoti (četrti odstavek 43. člena).

4.Glede na odločbo volilne komisije in sodbo Vrhovnega sodišča naj bi liste kandidatov ne določil s Statutom določen organ. Volilna komisija ugotavlja, da je v Statutu določen kot organ za določitev liste kandidatov zbor članov stranke in ne deželni odbori, ki jih Statut predvideva, vendar jim v zvezi s kandidacijskim postopkom ne daje nobene pristojnosti. Vrhovno sodišče temu dodaja, da izhaja iz zakonske zahteve, po kateri mora stranka v svojih pravilih vnaprej določiti postopek in organ, ki bo določil listo kandidatov, da ta ne more biti določen s sklepom organa stranke. Pri tem se sklicuje tudi na četrto alinejo drugega odstavka 19. člena ZPolS.

5.Ni sporno, da je politična stranka dolžna v svojih pravilih določiti postopek za določanje kandidatov. ZPolS določa kot eno obveznih sestavin Statuta stranke tudi določbe o postopku in organu, ki določa listo kandidatov. ZVDZ pa zavezuje politično stranko, da določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da morata biti tako postopek kot tudi organ za določanje kandidatov določena s splošnim aktom stranke.

6.Iz določb Statuta pritožnice jasno izhaja, da je pristojni organ, ki določa kandidate za poslance Državnega zbora izvršilni odbor stranke, zbor članov stranke pa ima predlagalno funkcijo (12. in 15. člen). V Statutu ni določbe, ki bi kot pristojni organ določala tudi deželne odbore, niti določbe, ki bi pooblaščala izvršilni odbor, da lahko prenese to svojo pristojnost na kakšen drug organ stranke. Prvi odstavek 17. člena Statuta, na katerega se sklicuje pritožnica, pooblašča izvršilni odbor, da določi sestavo in pristojnost deželnih odborov. Gre za določbo, ki se nanaša na notranjo organiziranost stranke. Prav tako ni mogoče petega odstavka 17. člena Statuta razumeti, kot ga razlaga pritožnica. Pritožnica meni, da daje ta določba pooblastilo izvršilnemu odboru, da določi tudi organ, pristojen za določanje kandidatov, vendar ta določba samo zavezuje pristojni organ stranke, da določi kandidate s tajnim glasovanjem (kar zahteva že ZVDZ). Pristojni organ pa je določen v 15. členu in četrtem odstavku 17. člena (za lokalne volitve) Statuta. Drugačna razlaga statutarnih določb bi bila v neskladju z zakonsko ureditvijo (glej 3. točko obrazložitve).

7.Glede na navedeno so očitki pritožnice o kršenju njenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kolikor bi lahko predstavljali kršitev volilne pravice iz prvega odstavka 43. člena Ustave, očitno neutemeljeni. Na tako presojo tudi ne more vplivati okoliščina, da sta volilna komisija in Vrhovno sodišče napačno ugotovila, da je v Statutu kot pristojni organ za določitev liste kandidatov določen zbor članov stranke.

8.Očitno so neutemeljeni tudi očitki o kršenju prvega odstavka 15. člena, drugega odstavka 14. člena in 21. člena Ustave. Sodišče strankam ne vroča izvirnika sodbe, temveč overjen prepis (drugi odstavek 115. člena Sodnega reda, Uradni list RS, št. 17/95 in nasl.). Navedbe glede nepravilnega vročanja, tudi če bi bile resnične, niso relevantne.

Pritožnici je sodba Vrhovnega sodišča očitno bila vročena, saj je zoper njo vložila ustavno pritožbo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan