Jedro

Zgraditev novega objekta na sosednji parceli, za katero sta tožnika pričakovala, da bo ostala nezazidljiva, sama po sebi ne pomeni zelo hudih posledic.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika po odvetniku dne 23. 10. 2007 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s pomembnim pravnim vprašanjem, ali je možno, da v primeru, ko je o pravici posameznika pravnomočno odločeno in si ta upoštevaje takšno odločitev uredi svoje življenje, kasneje pa pristojni organ pri sprejemanju novih odločitev ne upošteva prejšnje odločitve; in s hudimi posledicami, saj sta planirala, da bosta do smrti živela v pogojih, ki jima jih je zagotovila odločitev upravnega organa, sedaj pa naj bi neposredno ob svoji hiši trpela nov objekt. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote Koper z dne 19. 2. 2007, v zvezi odločbo tožene stranke z dne 2. 4. 2007. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo prvostopnega upravnega organa, s katero je bila investitorjema A.B. in B.B. dovoljena gradnja stanovanjskega objekta na parc. št. 15 k.o. A., pod tam navedenimi pogoji.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam predpisanih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (Up 858/2008-8 z dne 3. 6. 2008, Up 1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidenta glede dovoljenosti revizije sklicujeta, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. V tem primeru revidenta nista niti natančno opredelila pravnega vprašanja, niti navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, prav tako tudi ne okoliščin, ki izkazujejo pomembnost pravnega vprašanja. Glede na navedeno revidenta nista izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Teh pa revidenta z navedbami, da bosta neposredno ob svoji hiši morala trpeti nov objekt, ki bo zgrajen na parceli, ki je bila v času njune gradnje nezazidljiva, nista izkazala. Zgraditev novega objekta na sosednji parceli, za katero sta tožnika pričakovala da bo ostala nezazidljiva, namreč sama po sebi ne pomeni zelo hudih posledic. Revizijsko sodišče ob tem pripominja, da so bila pričakovanja tožnikov, da bo sosednja parcela ves čas ostala nezazidljiva, neutemeljena, saj se zazidljivost zemljišč določa s planskimi akti lokalne skupnosti, ki pa se lahko spreminjajo. V obravnavanem primeru tako po presoji revizijskega sodišča pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

7. Glede na to, da revidenta nista izkazala zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, jo je Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.