Jedro

Predmet dedovanja sta samo solastniška deleža zapustnice na predmetni nepremičnini, ne pa tudi solastniški delež pritožnice, ki ga je slednja na tej nepremičnini predhodno podedovala po svojem pokojnem očetu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v 2. alineji točke V. izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom (o dedovanju) sklenilo, da se za dediče po pokojni I.S. na podlagi Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) razglasijo hči D.V., hči V.J. in sin B.S., in sicer vsak do 1/3 (ene tretjine) zapuščine. V tej zvezi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta zakoniti dedinji D.V. in V.J. svoja dedna deleža odstopili zakonitemu dediču B.S., ki tako deduje celotno zapuščino (točka I. izreka). V nadaljevanju je sodišče prve stopnje v korist Občine P. do celote omejilo dedovanje na zapustničinih do 1/4 (ene četrtine) solastnih nepremičninah parc. št. *87/0, 710/0, 712/0, 713/0 in 715/0, vse k.o. P. in denarnih sredstvih na transakcijskem računu zapustnice, ki na dan 28. 10. 2014 znašajo 3.368,30 EUR ter sklenilo, da zapuščino predstavljata le solastniška deleža zapustnice na nepremični parc. št. 439/19, k.o. D., in sicer do 1/2 (ene polovice) in 1/8 (ene osmine) celote (točka II. in III. izreka). Posledično je sodišče prve stopnje po tem, ko je odmerilo zapuščinsko takso v višini 117,00 EUR, ki jo je dolžan v 15 dneh plačati zakoniti dedič B.S. (točka IV. izreka) sklenilo, da se po pravnomočnosti citiranega sklepa pri zapustnici solastnih deležih navedenih nepremičnin vknjiži lastninska pravica na Občino P. oziroma na zakonitega dediča B.S. (prva in druga alineja točke V. izreka) ter da se na Občino P. prenesejo vsa denarna upravičenja pokojne (točka VI. izreka).

2. Zoper 2. alinejo točke V. izreka citiranega sklepa, in sicer, da se na solastniških deležih zapustnice na nepremičnini parc. št. 439/19, k.o. D., ki znašata 1/2 (eno polovico) in 1/8 (eno osmino) celote, do celote vknjiži lastninska pravica v korist zakonitega dediča B.S., pritožuje zakonita dedinja V.J. (v nadaljevanju: pritožnica), in sicer brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 163. členom ZD. Pritožnica je na poziv sodišča prve stopnje z dne 24. 11. 2014 odgovorila, da pri obravnavani pritožbi vztraja. Bistvo pritožbene graje je, da je pritožnica zakonitemu dediču B.S. kot bratu odstopila le svoj dedni delež na nepremičnini parc. št. 439/19, k.o. D., katere solastnica je bila pokojna do 1/2 (ene polovice) in 1/8 (ene osmine) celote, ne pa tudi solastniškega deleža do 1/8 (ene osmine) celote, ki ga ima na predmetni nepremičnine po pokojnem očetu, tako da imenovani ne more biti lastnik navedene nepremičnine do celote, kot je to v izpodbijanem sklepu zmotno sklenilo sodišče prve stopnje.

3. Zakonita dediča D.V. in B.S. ter upnica Občina Podlehnik na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 163. členom ZD določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje tako kot pravilne povzema vse ugotovitve sodišča prve stopnje in v utemeljitev sklepa še navaja, kot sledi.

6. Pregled zadeve pokaže, da so imenovani zakoniti dediči na zapuščinskem naroku z dne 20. 8. 2012 sklenili dedni dogovor, v skladu s katerim sta zakoniti dedinji D.V. in V.J. (pritožnica) svoja dedna deleža odstopili zakonitemu dediču B.S., kot je to v točki I. izreka izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Zapuščino po omejitvi dedovanja (točka II. izreka izpodbijanega sklepa) predstavlja le nepremičnina parc. št. 439/19, k.o. D., katere solastnica je bila zapustnica do 1/2 (ene polovice) in 1/8 (ene osmine) celote (skupaj do 5/8 (pet osmin) celote). Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje v 2. alineji točke V. izreka izpodbijanega sklepa pravilno sklenilo, da se solastniška deleža zapustnice na predmetni nepremičnini do celote vknjižita na ime (edinega) dediča B.S. 7. Predmet dedovanja sta samo solastniška deleža zapustnice na predmetni nepremičnini, ne pa tudi solastniški delež pritožnice, ki ga je slednja na tej nepremičnini predhodno podedovala po svojem pokojnem očetu. Po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa se bosta tako na zakonitega dediča B.S. prenesla le navedena solastniška deleža zapustnice na tej nepremičnini, ne pa tudi solastniški delež pritožnice, ki ga ima slednja na predmetni nepremičnini po pokojnem očetu, kot to zmotno meni v pritožbi.

8. Zemljiškoknjižno stanje na nepremičnini parc. št. 439/19, k.o. D. bo tako po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa sledeče. Zakonita dedinja D.V. in pritožnica bosta še naprej ostali solastnici navedene nepremičnine do 1/8 (ene osmine) celote, zakoniti dedič B.S. pa bo postal solastnik le - te do 6/8 (šest osmin) celote (1/2 (oziroma 4/8) + 1/8 + 1/8).

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD).

10. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker niso bili priglašeni (163. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 163. členom ZD).