Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ZZK-1 v 69. čl. izrecno in nedvoumno določa, da se zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice dovoli (le) na podlagi predloga lastnika nepremičnine.
Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi ter se dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 2543, vl. št. 409 k. o. T. z utemeljitvijo, da predlagatelj ni zemljiškoknjižni lastnik omenjene parcele, zato na podlagi 69. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ni upravičen vložiti predloga za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na omenjeni nepremičnini.
2. Proti takšni odločitvi sodišča prve stopnje je predlagatelj pravočasno vložil pritožbo. Navaja, da je sodišču v obravnavani zadevi predložil vsa potrebna dokazila in ostale listine, iz katerih je razvidno, da je na podlagi poravnalnega predloga upravičen pridobi solastninsko pravico na predmetni nepremičnini. K omenjenim dokumentom sodi tudi potrdilo Okrajnega sodišča v Mariboru, v katerem je sodišče potrdilo, da se je spor med predlagateljem in Republiko Slovenijo končal s pravnomočno sodno poravnavo z dne 05. 02. 2009. Glede na navedeno predlagatelj meni, da so podani pogoji za vpis zaznambe vrstnega reda za prenos lastninske pravice na predmetni nepremičnini. Če pa je bilo sodišče mnenja, da predlog predlagatelja ni popoln, bi ga bilo dolžno v skladu s 3. odst. 146. čl. ZZK-1 pozvati na njegovo dopolnitev.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. ZZK-1 v 69. čl. izrecno in nedvoumno določa, da se zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice dovoli (le) na podlagi predloga lastnika nepremičnine. V skladu z 147. čl. ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ker v času začetka zemljiškoknjižnega postopka predlagatelj ni bil vknjižen kot lastnik predmetne nepremičnine, ni bil upravičen predlagatelj za začetek postopka. Navedbe pritožnika, ki se tičejo predloženih listin in dolžnosti poziva na dopolnitev, tako ne pridejo v poštev, saj ni šlo za nepopoln predlog, pač pa za predlog, ki ga je vložila neupravičena oseba.
5. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni in ker tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba po 2. točki 3. odst. 161. čl. ZZK-1 pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi ter dovoliti izbris zaznambe zavrnitve vpisa.