Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V predlogu za dovolitve izvršbe je tožeča stranka označila, da je dolžnik R. S., s. p., in da gre za spor gospodarske narave. Iz navedb v predlogu za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine, oznak dolžnika na priloženih računih, ki se glasijo na dolžnika kot samostojnega podjetnika in neprerekanih navedb iz prve pripravljalne vloge izhaja, da je sporna terjatev nastala v zvezi z opravljanjem podjetniške dejavnosti dolžnika. Sodišče prve stopnje je v skladu s 19. čl. ZPP pravilno odločilo, da je v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarskimi družbami podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi ter da bo po pravnomočnosti odločitve zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
2. Zoper ta sklep se pritožuje tožena stranka iz razlogov bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za gospodarski spor in da zato ni stvarno pristojno za odločanje. Poudarja, da je bil v predhodnem izvršilnem postopku izdan sklep o izvršbi, ki se glasi na dolžnika R. S. kot fizično osebo. Meni, da se pravdni postopek ne more nadaljevati zoper drugo osebo oziroma zoper drugačni pravni status tožene stranke in da je določitev strank postopka pravnomočno določena. V pravdnem postopku se razsoja o tem, ali ostane sklep o izvršbi v veljavi ali ne. Sodišče ne bi smelo spreminjati pasivno legitimirane stranke, ki je potrošnik, ne pa podjetnik oziroma gospodarski subjekt. Tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter tožeči stranki naloži povrnitev stroškov te pritožbe.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V skladu s 6. odst. 3. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) je samostojni podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Ne glede na dejstvo, da lahko terjatve proti fizični osebi izvirajo bodisi iz pridobitne dejavnosti (poslovne terjatve) bodisi s to dejavnostjo niso povezane (osebne terjatve), je nosilec pravic in dolžnosti v obeh primerih fizična oseba. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da se pravdni postopek ne more nadaljevati zoper drugo osebo oziroma zoper drugačni pravni status tožene stranke, saj gre pri samostojnem podjetniku za samo en pravni subjekt. Pravdni postopek se je začel in se vodi veš čas med istima osebama.
6. Odgovor na vprašanje, ali je v tem sporu stvarno pristojno okrajno ali okrožno sodišče, je odvisen od narave sporne terjatve. Odločilno je, ali je terjatev upnika do dolžnika nastala v zvezi z opravljanjem dolžnikove podjetniške dejavnosti, ali zaradi zadovoljevanja njegovih osebnih potreb. Sodišče prve stopnje je o tem presodilo na podlagi navedb upnika v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (06. 01. 2011), ki je bil dopolnjen s tožnikovo vlogo z dne 15. 04. 2011. V predlogu za dovolitve izvršbe je tožeča stranka označila, da je dolžnik R. S., s. p., J., B., in da gre za spor gospodarske narave. Iz navedb v predlogu za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine, oznak dolžnika na priloženih računih, ki se glasijo na dolžnika kot samostojnega podjetnika in neprerekanih navedb iz prve pripravljalne vloge izhaja, da je sporna terjatev nastala v zvezi z opravljanjem podjetniške dejavnosti dolžnika. Sodišče prve stopnje je v skladu s 19. čl. ZPP pravilno odločilo, da je v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarskimi družbami (481. čl. ZPP) podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča (7. tč. 20. odst. 32. čl. ZPP).
7. Pritožbeni očitki so torej neutemeljeni, preizkus prvostopenjskega sklepa pa tudi ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), zato je bilo treba pritožbo toženca zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. odst. 365. čl. ZPP).
8. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov (1. odst. 154. čl. ZPP).