Jedro

Ni podana bistvena kršitev določb postopka, če sodišče ne navede, katerih dokazov ni izvedlo, če to ni vplivalo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi neobrazložitev dokaznega sklepa ne pomeni bistvene kršitve določb postopka.

PZ, sklenjena za določen čas, ni zakonita, čeprav naj bi bila sklenjena zaradi začasno povečanega obsega dela, če je bila dejansko sklenjena za določen čas zato, ker je bil tožnik neposlušen in je večkrat kršil delovne obveznosti in tožena stranka iz tega razloga z njim ni hotela skleniti PZ za nedoločen čas.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Delovno sodišče v Mariboru razsodilo, da je tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas, ki traja tudi po 1.7.2004 dalje. Tožniku je pri toženi stranki 1.7.2004 nezakonito prenehalo delovno razmerje, zato ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in mu za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, torej od 1.7.2004 naprej, priznati vse pravice iz delovnega razmerja, obračunati in izplačati nadomestilo plače v višini vsakomesečne plače za delovno mesto mesar - prodajalec, od bruto plače obračunati in plačati vse ustrezne davke in prispevke, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakokratnega prikrajšanja mesečnega zneska plače dalje do plačila ter mu v delovno knjigo vpisati čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, vse v 8 dneh pod izvršbo. Sodišče je tudi odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini

135.960,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi v 8 dneh pod izvršbo.

Sodišče prve stopnje je tudi sklenilo, da se vzame na znanje umik tožbe v delu, ki glasi: Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati regres za letni dopust za leto 2004 v višini 68.926,50 SIT ter ji obračunati in izplačati odškodnino za neizrabljen letni dopust za leto 2003 in 2004, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.7.2004 dalje do plačila ter ji od bruto zneskov obračunati davke in prispevke, v 8 dneh pod izvršbo in je v tem delu postopek sodišče prve stopnje ustavilo.

S sklepom o popravi sodbe z dne 5.5.2005 je sodišče tudi sklenilo, da se popravi sodba Pd 416/2004 z dne 30.3.2005, tako da se v 3. tč. izreka sodbe doda besedilo: "Denarni zneski iz 2. in 3. tč. izreka sodbe se nakažejo na transakcijski račun pooblaščenca odvetnika I.G. pri banki ...." Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo odločilna dejstva, jih pravilno dokazno ocenilo, pri tem ni storilo niti očitane bistvene kršitve določb postopka, niti drugih kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato pritožbeno sodišče ne ponavlja razlogov izpodbijane sodbe. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja najprej bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zlasti v tč. II. izreka sodbe, ki se nanaša restitucijo oz.

reintegracijo in meni, da ta izrek ni skladen s pogodbo o zaposlitvi, ker je nejasen, nerazumljiv in iz izreka izpodbijane sodbe ne izhaja in ni razvidno, kakšen znesek in v kakšnem roku, s kakšnimi obrestmi in sploh od kdaj je tožena stranka dolžna plačati tožniku. Poleg navedene bistvene kršitve pritožba uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava, ker izpodbijana sodba temelji na popolni pravni domnevi, češ da naj bi tožena stranka, ki je gospodarska družba d.o.o., bila pravni naslednik nekdanjega samostojnega podjetnika R. B. s.p.. ZGD, ki ureja statusno pravna vprašanja glede gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ne daje pravne podlage, za kot že omenjeno, zmotno naziranje sodišča prve stopnje.

Razen tega pritožba zatrjuje, da ni povezave z R. B. s.p., saj tožnik tudi ni predložil nobenih dokazov o domnevnem pravnem nasledstvu. Subjektivno mnenje tožnika o domnevni transformaciji ni z ničemer dokazano. Tožena stranka je zakonito tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi za določen čas in tožnik ni predložil nobenih dokazov o domnevnem pravnem nasledstvu.

Subjektivno mnenje tožnika o domnevni transformaciji ni z ničemer dokazano. Tožena stranka je zakonito tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi za določen čas in tožnik ni upravičen do sodnega varstva. Tožena stranka je bila prav tožniku izredno naklonjena, saj mu pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala iz krivdnega razloga; zoper njega ni podala predloga za kazenski pregon pri Okrožnem državnem tožilstvu, čeprav je tožnika utemeljeno sumila, da je v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas storil več kaznivih dejanj na škodo tožene stranke. Na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi za določen čas je tožnik pridobil tudi pravico, da prejema denarno nadomestilo pri Zavodu za zaposlovanje, kar je izkoristil. O tem sodišče ni zavzelo stališča. Pritožba očita še nadaljnjo bistveno kršitev določb postopka, ker je sodišče prve stopnje med razlogi sodbe opustilo navesti, katere dokaze je sprejelo z dokaznim sklepom in kateri dokazi so bili zavrnjeni. Iz tega razloga so tudi razlogi sodbe nepopolni in v znatni meri nerazumljivi. Za toženo stranko je tudi novota citiranje pogodbe o odplačnem prenosu podjetja z dne

28.2.2003, saj takšnega dokaza sploh ni predlagala.

Pritožbeno sodišče je ocenilo izvedene dokaze in zaključuje, da pritožbene navedbe ne morejo biti upoštevne. V zvezi s pritožbenimi očitki pripominja, da izrek v tč. II. ni nejasen, kot meni pritožba, saj je sodišče v okviru tožbenega zahtevka moglo in je pravilno odločalo le o pravici do poziva nazaj na delo in o priznanju vseh pravic iz delovnega razmerja. Tak izrek ni nejasen in nerazumljiv, res pa je, da na podlagi takega izreka, v kolikor pride do prisilne izvršbe oz. če tožena stranka ne bo sama izpolnila, bo moral tožnik, v kolikor ne bo zadovoljen s prostovoljno izvršitvijo, zahtevati sodno varstvo; če ne drugače, tudi v novem delovnem sporu. Očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka ni podana, saj je sodba v okviru izreka izvršljiva.

Glede pritožbenega uveljavljanja zmotne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče pripominja, da je sodišče prve stopnje pravilno razsodilo in obrazložilo, da je na podlagi pogodbe o brezplačnem prenosu dela podjetja (priloga B5 spisa) in na podlagi izpovedb tako tožnika kot tudi zaslišane zakonite zastopnice V. G. in priče E. G. sodišče pravilno ocenilo za dokazano spremembo na strani delodajalca. To pomeni po 73. čl. Zakona o delovnih razmerjih, da je prišlo le do spremembe delodajalca in v takem primeru na novega delodajalca preidejo vse pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je delavec imel na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku na delodajalca prevzemnika. To pa so posledice izvedenega prenosa podjetja oz. dela podjetja na podlagi pravnega posla, kot določa

1. odst. 73. čl. ZDR. Zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni prišlo do prekinitve, prenehanja ali do nove sklenitve delovnega razmerja med toženo stranko in tožnikom.

Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno obrazlagalo, kaj pomenijo vse sklenjene pogodbe za določen čas s prejšnjim in sedanjim delodajalcem za tožečo stranko. Tudi sicer bi že na podlagi pogodb, sklenjenih pri toženi stranki v delovnem razmerju za določen čas, sodišče prve stopnje moglo zakonito zaključiti, da razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, ni bil podan in da je bilo tudi zato nezakonito sklenjeno. Namreč ni šlo za razlog začasnega povečanja obsega dela, saj je tožnik ista dela opravljal dalj časa in po več zaporednih pogodbah o zaposlitvi za določen čas. Zato je sodišče prve stopnje zakonito odločilo, da je delovno razmerje za določen čas prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas. V kolikor pa je tožnik storil hujše kršitve delovnih obveznosti oz. kršitve pogodbe o zaposlitvi, je mogla tožena stranka na zakoniti podlagi začeti ustrezni postopek glede očitkov hujše kršitve delovnih obveznosti. Ti očitki niso razlog, da delovno razmerje za določen čas ne bi prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas. Tožena stranka se je poslužila za prenehanje delovnega razmerja zmotne pravne podlage in sicer potek pogodbe o zaposlitvi za določen čas. To je očitno že ugotovila tudi tožena stranka sama, kot izhaja iz pritožbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno razsodilo, da je tožeča stranka v delovnem razmerju za nedoločen čas pri toženi stranki tudi po

1.7.2004. Ni podana niti bistvena kršitev določb postopka, ki jo pritožba očita, o opustitvi navedbe, kakšen je bil dokazni sklep.

Ni bistvena kršitev določb postopka, če ni navedeno, kateri dokazi niso bili izvedeni, če niso vplivali na popolnost ugotovitve dejanskega stanja. Prav tako opustitev obrazložitve dokaznega sklepa, ne pomeni bistvene kršitve določb postopka.

Točno tudi ni, da je za toženo stranko novota citiranje pogodbe o prenosu podjetja z dne 28.2.2003, saj iz podatkov pripravljalnega spisa tožene stranke z dne 2.2.2005 izhaja, da je tožena stranka predložila kot dokaz pogodbo o odplačanem prenosu dela podjetja z dne 28.2.2003 in se nahaja v prilogi B5. Gre za netočno pritožbeno navedbo tožene stranke.

Zaradi prej navedenega je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.