Jedro

Stranka mora stroške opredeljeno navesti; povrnitev stroškov pa mora zahtevati najpozneje do konca obravnave. Res je sicer, da se tožeča stranka zadnjega naroka za glavno obravnavo ni udeležila in na njem posebej podala zahteve za povrnitev stroškov; vendar pa je tožeča stranka že v tožbi ter v pripravljalni vlogi z dne 27.10.1998 opredeljeno navedla stroške, za katere zahteva povračilo, zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 164. členom ZPP odločiti o povrnitvi stroškov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se prvostopna odločitev glede pravdnih stroškov tako spremeni, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 42.308,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.11.1999 dalje do plačila, v 15 dneh pod grožnjo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu, da je dolžan plačati tožeči stranki znesek 479.720,50 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 583.254,00 od 12. 11. 1994 dalje do delnega plačila dne 20. 3. 1995 in od zneska 479.720,50 SIT od 21. 3. 1995. V presežku je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Tožeča stranka se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje glede stroškov postopka, saj je ugodilo tožbenemu zahtevku, vendar tožeči stranki ni priznalo stroškov postopka z obrazložitvijo, da jih ni zaznamovala. Takšna odločitev je nepravilna, saj je tožeča stranka, kljub temu da se zadnjega naroka za glavno obravnavo ni udeležila, svoje stroške spe- cificirala že v tožbi, pa tudi v pripravljalni vlogi z dne 27. 10. 1998. Pritožnica opozarja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o priglašenih stroških, ki bi jih moralo priznati, saj je tožeča stranka v pravdi uspela. Zaradi navedenega pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev spremeni tako, da tožeči stranki prizna priglašene stroške.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z določbami 164. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP - 1977) odloči sodišče o povrnitvi stroškov na zahtevo stranke. Stranka mora stroške opredeljeno navesti; povrnitev stroškov pa mora zahtevati najpozneje do konca obravnave. Res je sicer, da se tožeča stranka zadnjega naroka za glavno obravnavo ni udeležila in na njem posebej podala zahteve za povrnitev stroškov; vendar pa je, kot pravilno opozarja pritožba, tožeča stranka že v tožbi ter v pripravljalni vlogi z dne 27. 10. 1998 opredeljeno navedla stroške, za katere zahteva povračilo.

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka stroškov ni zaznamovala, saj ni potrebno, da bi jih priglasila šele (ali ponovno) na zadnjem naroku za glavno obravnavo; to je namreč le skrajni rok, ki ga ZPP (1977) v tretjem odstavku 164. člena predpisuje za zaznamovanje stroškov. Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da bi morala tožeča stranka stroške (ponovno) prijaviti na zadnjem naroku za glavno obravnavo, s tem pa je napačno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče v skladu -z določbo 3. točke 380. člena ZPP (1977) v zvezi s 4. točko 373. člena ZPP (1977) odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka spremenilo in toženi stranki naložilo v plačilo ustrezen del pravdnih stroškov tožeče stranke, kot je razvidno iz izreka sklepa.

Tožeča stranka je v pravdi uspela s približno 4/5 svojega zahtevka, zato mora, v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP, tožena stranka v takšnem delu povrniti njene stroške. Stroški tožeče stranke predstavljajo stroške za zastopanje in za sodne takse.

Sodišče je stroške odmerilo v skladu z veljavnim zakonom o sodnih taksah in odvetniško tarifo. V skladu z določbo 16. člena Odvetniške tarife je sodišče pri odločanju o povrnitvi stroškov zastopanja upoštevalo vrednost točke po tarifi ob odmeri (87,40), š-tevilo točk pa ob opravi posameznega dejanja. V skladu z določbo 155. člena ZPP je sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se stranki povrnejo, upoštevalo samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Sodišče je priznalo tožeči stranki pravdne stroške na prvi stopnji v višini 4/5 od 52.885,00 SIT (525 odvetniških točk za zastopanje; sodišče ni priznalo t točk za konferenci s stranko, saj je to že upoštevano pri številu točk za tožbo in pripravljalno vlogo - kar znaša 45.885,00 SIT; stroške taks- za tožbo v višini 6.000,00 SIT in stroške za PTT in kopije v višini 1.000,00 SIT). Pritožbenih stroškov tožeča stranka ni zaznamovala.

V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS 26/1999, z dne 15. 4. 1999) je bilo postopek na drugi stopnji potrebno nadaljevati po dosedanjih predpisih, to je po zveznem Zakonu o pravdnem postopku (Url. SFRJ 4/1977).