Up-160/99

6. 12. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 6. decembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 73/98-3 z dne 28. 5. 1999 v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 653/95 z dne 13. 2. 1998 ter zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 71/97-4 z dne 21. 10. 1997 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 653/95 z dne 14. 2. 1997 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Z dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je bila potrjena odločba prve stopnje, da ustavni pritožnik nima pravice do invalidnine za 30% telesno okvaro. Zato je ustavni pritožnik sprožil socialni spor in v njem uveljavljal, da se mu prizna telesna okvara in da se ugotovi, da je telesna okvara posledica nesreče pri delu.

Sodišče prve stopnje je njegov zahtevek zavrnilo (sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 653/95 z dne 14. 2. 1997), sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo in potrdilo prvostopno sodbo (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 71/97-4 z dne 21. 10. 1997). Ustavni pritožnik je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložil revizijo, ki jo je prvostopno sodišče s sklepom kot nedopustno zavrglo (sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 653/95 z dne 13. 2. 1998), sodišče druge stopnje pa je tak sklep potrdilo (sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 73/98-3 z dne 28. 5. 1999). V ustavni pritožbi pritožnik smiselno zatrjuje kršitev enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Ne strinja se z odločitvijo, da se njegova poškodba ne obravnava kot telesna okvara zaradi poškodbe pri delu in da mu zaradi tega ne pripada ustrezna invalidnina. Pritožnik meni, da je postopek pri rednih sodiščih izčrpan. Ustavni pritožbi prilaga kopije obeh sodb in obeh sklepov.

Predmet izpodbijanih sklepov je le vprašanje (ne)dopustnosti revizije. Za obravnavanje ustavne pritožbe v tem delu niso podane procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Po 51. členu ZUstS mora pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpati vsa pravna sredstva. Po prvem odstavku 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - v nadaljevanju: ZDSS) se v postopku pred socialnimi sodišči uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ni z ZDSS drugače določeno. V skladu s tretjim odstavkom 400. člena prej veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - ZPP-77), ki se po prehodni določbi prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) v pritožnikovem primeru še uporablja, je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Pritožnik ni izkazal, da bi zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 73/98-3 z dne 28. 5. 1999, s katerim je bil potrjen sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 653/95 z dne 13. 2. 1998, da se revizija kot nedopustna zavrže, vložil revizijo. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo v delu, ki se nanaša na ta dva sklepa, zavrglo iz razloga, ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev.

Izpodbijane sodbe se nanašajo na meritorno odločitev sodišč glede telesne okvare pri pritožniku. Tudi za obravnavanje ustavne pritožbe v tem delu niso podane procesne predpostavke, ki jih določa ZUstS. V skladu s prvim odstavkom 52. člena ZUstS je namreč treba ustavno pritožbo vložiti v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je možna ustavna pritožba. Upoštevajoč določbo prvega odstavka 51. člena ZUstS, da je ustavna pritožba dopustna šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, to pomeni, da je treba ustavno pritožbo vložiti v 60 dneh od vročitve tiste sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o zadnjem pravnem sredstvu, ki je predpisano v konkretnem sporu. V skladu s 37. členom ZDSS v sporih zaradi pravice do invalidnine za telesno okvaro revizija ni dovoljena. To pomeni, da je v tej zadevi pritožnik izčrpal vsa pravna sredstva že s pritožbo, zato bi moral ustavno pritožbo zoper sodbo pritožbenega sodišča (št. Psp 71/97-4) vložiti v predpisanem šestdesetdnevnem roku od dneva vročitve te sodbe. Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 71/97-4 je bila pritožniku vročena po njegovem pooblaščencu dne 12. 1. 1998. Dne 23. 6. 1999 vložena ustavna pritožba je torej v delu, ki izpodbija sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 71/97-4 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 653/95 z dne 14. 2. 1997, prepozna, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan