Jedro

Ker gre za indično sklepanje, sme sodišče druge stopnje spremeniti dejansko stanje, ki ga je ugotovilo prvostopno sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da tožena stranka v 24. urah vzpostavi prvotno stanje v stavbi št. 113, k.o. H.P., na naslovu H.P., P., tako, da apartmaju št. 52 v lasti tožeče stranke omogoči dobavo vode. Nadalje je zahtevala, da se toženi stranki prepove s takimi ali podobnimi dejanji motiti posest tožeče stranke ter povračilo nastalih pravdnih stroškov (točka I. izreka sklepa). Nadalje je sodišče sklenilo, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) dolžna plačati toženi stranki (v nadaljevanju toženka) 1.927,30 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper citirani sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, čeprav je v pretežnem delu na pravilno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in ugotovilo, da so podani pogoji za ugoditev zahtevku, razen ene okoliščine, in to je predmet pritožbe. V točki 22 je sodišče kljub ugotovljenemu motenju posesti dobave vode in čeprav citirana inšpekcijska odločba ne omogoča toženki prekinitev dobave vode, navedlo, da je treba tožbeni zahtevek zavrniti. Sodišče je zmotno interpretiralo in napačno uporabilo inšpekcijsko odločbo, saj jo izvršuje inšpekcija kot upravni organ in ne sodišče. Tretji odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) res določa, da posestnik nima posestnega varstva, če motenje temelji na zakonu in posledično upravni odločbi, vendar gre v tem primeru za drugačno pravno situacijo. Sodišče je sicer v točki 21 podučilo toženko, da četudi bi bila prepovedana raba vode, ne bi smela storiti obravnavanega motilnega dejanja. Toliko manj pa citirana inšpekcijska odločba opravičuje toženko, da ni dolžna vzpostaviti prvotnega stanja, kar je bistvo motenjskega posestnega varstva. Inšpekcijska odločba je bila izdana po motilnem dejanju, nanaša se na tožnico in neodvisno od nje tudi na toženko. Začela bo učinkovati šele tedaj, ko bo toženka izpolnila svojo obveznost, omogočila dobavo vode. Nadalje pritožba ne soglaša z zaključki sodišča glede pojma pitne vode po Zakonu o vodah.

3. Toženka se v odgovoru na tožbo zavzema za potrditev odločitve sodišča prve stopnje. Navaja pa, da se ne strinja z obrazložitvijo sklepa v točkah 8 do 21 in vztraja, da ni motila posesti tožnice, saj ni zaprla vode, niti ni tega nikomur naročila, niti kakorkoli drugače vplivala na dobavo vode tožnici. Na tožnici je bilo dokazno breme, da je toženka oziroma njen prokurist zaprl vodo oziroma to naročil M.R..

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi motenja posesti, v katerem se po določbi 426. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), obravnavanje tožbe omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. V okvir navedenega sodi tudi pritožbena presoja, ki se omejuje le na razloge o odločilnih dejstvih1. Tožnica je uveljavljala dvodelni tožbeni zahtevek in sicer restitucijskega, s katerim zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja ter prepovednega oziroma opustitvenega, s katerim zahteva prepoved nadaljnjega motenja posesti. Po stališču teorije2 je ugotovitveni zahtevek nepotreben, vendar ga sodna praksa večinoma dopušča (zahtevek na ugotovitev načina motenja) z utemeljitvijo, da se z ugotovitvenim delom tožbenega zahtevka določno opredeli dajatveni tožbeni zahtevek v motenjski pravdi3. V obravnavani zadevi pa tožnica niti v svojih trditvah ni podala konkretnega opisa motenja in sicer je na očitke toženke, da motilno ravnanje ni konkretizirano, odgovarjala, da ne more navesti vzroka prekinitve dotoka vode v njen apartma, ker ji je zaradi zamenjave ključavnice onemogočen dostop do vodohrama, oziroma tudi do prostora, kjer se nahajajo ventili, s katerimi je mogoče zapreti dotok vode v trakt A, kjer se nahaja tožničin apartma. Kot dokaz za ugotovitev načina motenja, ki naj bi ga storila toženka, je predlagala ogled ter zaslišanje prič. Po njenem mnenju je pomembno le, da je v njenem apartmaju ponoči 11. 2. 2018 zmanjkalo vode. Ali je dotok vode prekinjen, ker je toženka izklopila vodno črpalko, ki poganja vodo do apartmaja, ali je samo zaprla ventil, je po mnenju tožnice pravno nepomembno.

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je temu stališču tožnice mogoče slediti v fazi vložitve tožbe, če tožnica dejansko sama ne more ugotoviti vzroka (ker ji je to fizično onemogočeno oziroma, ker nima ustreznega strokovnega znanja), razpravno načelo pa tožnici v nadaljnjem postopku nalaga navedbo vseh potrebnih trditev in predlaganje dokazov s katerimi se ugotavljajo pravno pomembna dejstva (dejanje, ki je povzročilo prekinitev dotoka vode).

7. Sodišče druge stopnje sicer soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da zaradi nekonkretiziranega dejanja oziroma načina s katerimi je bilo motilno dejanje izvršeno, zahtevka ni bilo mogoče zavrniti kot neizvršljivega že v fazi predhodnega preizkusa tožbe, saj bi tožnica tekom postopka svoje navedbe in dokaze, ki so bili ob vložitvi tožbe izven njenega zaznavnega območja, še lahko dopolnjevala. Po ugotovitvah sodišča druge stopnje pa na podlagi dokazov, ki jih je ponudila tožnica, ni mogoče prepričljivo ugotoviti niti dejanja motenja niti, da je to dejanje storila toženka.

8. V postopku je torej bilo sporno že samo motilno dejanje, torej konkretno dejanje, ki je povzročilo prekinitev dotoka vode, kot tudi ali je to dejanje storila toženka po svojih odgovornih osebah oziroma po tretjih osebah, ki so delovale v njeno korist. Toženka je namreč v vseh vlogah zatrjevala, da je v postopku nesporno le to, da vode v apartmaju tožnice ni, vse ostale očitke je zanikala z navedbo, da ni izklopila črpalk, da ni zamenjala ključavnice na vodohramu, da ni naročila M.R. zaprtje vode, da ni nikomur prepovedala odprave napake, da je tudi sama občasno motena v dotoku vode do njenih apartmajev v traktu B, čemur je po njenem vzrok dotrajan vodovodni sistem.

9. Sodišče je v okviru dokaznega postopka sledilo vsem dokaznim predlogom tožnice. Tožnica je med drugim za ugotovitev vzroka prekinjenega dotoka vode v apartmaju predlagala ogled, ki ga je sodišče opravilo, dokaza z izvedencem ustrezne stroke, ki bi razpolagal s potrebnim strokovnim znanjem za ugotovitev vzroka prekinitve vode, pa tožnica ni predlagala. Ta dokaz je sicer predlagala toženka, ker pa ni plačala zahtevanega predujma, sodišče tega dokaza ni izvedlo. Iz obrazložitve sodbe na str. 9 do 13 izhaja, da je sodišče zaključilo, da ni moglo niti z ogledom zanesljivo ugotoviti vzroka prekinitve dotoka vode, zaradi pomanjkanja strokovnega znanja. Nadalje je sodišče v obrazložitvi navedlo, da je dejstvo prekinitve vode ugotavljalo z izpovedbami prič. Vendar natančen pregled dokaznih zaključkov sodišča pokaže, da sodišče z izpovedbami prič ni ugotavljalo vzroka prekinitve vode, temveč je izpovedbe presojalo v smeri ugotovitve dejstva, kje se nahaja prostor z ventili, katerih zaprtje preprečuje dotok vode v apartma..V točki 14. obrazložitve sodišče pojasnjuje, da tega prostora na ogledu ni našlo ter tožnico pravilno poučuje, da ni ponudila ustrezne trditvene podlage, ker to dejstvo ni izven njenega zaznavnega območja. Nato je sodišče na podlagi ocene izvedenih dokazov zaključilo, da se ta prostor nahaja v traktu B, kamor lastniki apartmajev iz trakta A nimajo dostopa ter v nadaljevanju indično sklepalo, da zato „ni logično, da bi oni posegli v ta ventil“. Iz ugotovljenega dejstva -lokacija prostora z ventili za zapiranje vode- je sklepalo na neznana pravno pomembna dejstva (da je vzrok za prekinitev dotoka vode zapiranje tega ventila, ter da je ta ventil zaprla toženka). Ker gre za indično sklepanje4, sme sodišče druge stopnje spremeniti dejansko stanje, ki ga je ugotovilo prvostopno sodišče. 10. Glede na pojasnjeno, sodišče druge stopnje ugotavlja, da so v postopku ostala nedokazana pravno relevantna dejstva, da je toženka tista, ki je po svojih zakonitih zastopnikih oziroma po osebah, ki so delovali v njeno korist zaprla ventil, oziroma storila drugo dejanje, zaradi katerega tožnica v apartmaju nima tekoče vode, kar so razlogi, da je tožbeni zahtevek zavrnjen.

11. Sodišče druge stopnje nadalje ne soglaša z zaključki sodišča prve stopnje v točki 22 obrazložitve, da bi v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku odločitev nasprotovala pravnemu redu, ker je bila 18. 10. 2018 izdana upravna odločba, ki tožnici prepoveduje rabo vode za oskrbo s pitno vodo objekta A.H.P. iz vodnega vira zajetje Ž.D. Po določbi 426. člena ZPP je v motenjski pravdi izključeno odločanje o poštenosti posesti. Cilj v postopku motenja posesti je vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja. Zakon sankcionira samovoljo stranke, ki je enostransko spremenila dejansko stanje. Z ugoditvijo tožbenemu zahtevku bi se torej le vzpostavilo dejansko stanje,ki je obstajalo pred očitanim motenjem in celo pred izdajo upravne odločbe.

12. Ker pa je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo, le da je pri tem na podlagi ugotovljenih dejstev napačno sklepalo o obstoju drugih dejstev (četrti odstavek 358. člena ZPP) ter sprejelo napačne zaključke glede protipravnosti, je sodišče druge stopnje, ob delno spremenjenem dejanskem stanju5, pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (določba 353. člena ZPP).

13. Tožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k rešitvi obravnavane pritožbe, zato sta pravdni stranki dolžni nositi vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena, v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP).

1 Prvi odstavek 360. člena ZPP: V obrazložitvi sodbe oziroma sklepa mora sodišče prve stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. 2 Glej T. Frantar, Stvarno pravo, Ljubljana 1993, str. 312-313, Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Ljubljana 2004, str. 2004. 3 npr. sklepi VSL I Cp 22/2010, VSM I Cp 2477/2009 ... 4 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga stran 473: Gre za indično sklepanje, pri katerem sta tako prvostopenjsko kot pritožbeno sodišče v enakem položaju. Obe imata pred seboj znana, dokazno pomembna pomožna dejstva (indice) in na njihovi podlagi, z uporabo pravil izkušenj ter pravil logičnega mišljenja, sklepata na pravno pomembna dejstva. 5 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 473: naslednji primer, ko sme oziroma mora pritožbeno sodišče na seji spremeniti dejansko stanje, je takrat, ko sklepa z znanih na neznana dejstva.