Jedro

Z izpodbijano odločbo je bilo izdano soglasje k obstoječim povezavam distribucijskega sistema ter k načrtovani povezavi. Agencija kot podlago za odločanje navaja 216. člen Energetskega zakona. V predmetnem postopku je agencija ugotovila, da je družba A. operater DS v vseh predmetnih DS, kot to določa šesti odstavek 216. člena EZ-1 in ima že tudi sprejet akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Po proučitvi zadeve je agencija ugotovila, da je povezava obravnavanih DS stroškovno smiselna, saj so vsi stroški povezav že nastali.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija za energijo (v nadaljevanju: agencija) družbi A. izdala soglasje k obstoječim povezavam distribucijskega sistema (v nadaljevanju: DS) Komenda na DS Vodice in DS Cerklje na Gorenjskem na DS Komenda ter k načrtovani povezavi DS Cerklje na Gorenjskem na DS OPC Šenčur, s tem, da se izvede povezava DS Cerklje na Gorenjskem na DS OPC Šenčur najkasneje v treh letih od dokončnosti tega soglasja (točka 1 izreka). V postopku izdaje soglasja niso nastali posebni stroški (točka 2 izreka). Agencija je 2. 10. 2014 prejela vlogo družbe A. za izdajo soglasja, v kateri je navedla, da bo predlagana povezava DS Vodice, DS Komenda, DS Cerklje na Gorenjskem in DS OPC Šenčur stroškovno in razvojno smiselna in da bo zagotovljena varnost in zanesljivost obratovanja v vseh navedenih DS, kar je tudi obrazložila. V vlogi je prikazala tehnične karakteristike obratovanja vseh DS, ki jih agencija v obrazložitvi odločbe povzema in navaja tudi vso priloženo dokumentacijo k vlogi.

2. Družba B. d.o.o., kot operater prenosnega sistema (v nadaljevanju: PS), na čigar omrežje sta priključeni DS Vodice in DS Šenčur, je na podlagi 44. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) priglasila udeležbo v postopku kot stranski udeleženec. V vlogi z dne 14. 1. 2015 ni oporekala stroškovni smiselnosti povezav predmetnih DS, menila pa je, da takšna povezava ni razvojno smiselna, kar je tudi obrazložila.

3. Agencija kot podlago za odločanje navaja 216. člen Energetskega zakona (v nadaljevanju: EZ-1). V predmetnem postopku je agencija ugotovila, da je družba A. operater DS v vseh predmetnih DS, kot to določa šesti odstavek 216. člena EZ-1 in ima že tudi sprejet akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina na območju Občin Domžale, Trzin, Mengeš, Radovljica, Tržič, Beltinci, Odranci, Turnšče, Vodice, Komenda, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Gornja Radgona, Cerklje na Gorenjskem in Šenčur. Po proučitvi zadeve je agencija ugotovila, da je povezava obravnavanih DS stroškovno smiselna, saj so vsi stroški povezav že nastali. Z relativno enostavnimi posegi je možno merilno regulacijsko postajo (v nadaljevanju: MRP) Vodice spremeniti tako, da bo mogoče povečati obratovalni tlak od obstoječega, ki je 1 bar na 4 bare. Izgradnja priključnega prenosnega plinovoda in ustrezne MRP za DS Komendo ali DS Cerklje na Gorenjskem bi predstavljala bistveno višje stroške in posledično višjo omrežnino za uporabnike. Stroškovno smiselna je tudi bodoča povezava DS Cerklje na Gorenjskem z DS OPC Šenčur, saj bi bili stroški izgradnje 5x nižji od stroškov izgradnje MRP Cerklje in ustreznega povezovalnega prenosnega plinovoda. Stroškovni smiselnosti družba B. kot operater PS v postopku ni oporekala, saj je navedla, da je splošno znano dejstvo, da so stroški gradnje distribucijskega omrežja zemeljskega plina bistveno nižji od stroškov gradnje prenosnega omrežja zemeljskega plina.

4. Glede razvojne smiselnosti predmetnega povezovanja DS je agencija vpogledala v Desetletni razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2015 – 2024 in ugotovila, da je v obdobju 2018 - 2024 predvideno projektiranje, pridobivanje služnosti in nakup zemljišč za izgradnjo prenosnega plinovoda v dolžini 4,5 km in MRP Cerklje na Gorenjskem, z namenom povezave DS Cerklje na Gorenjskem na prenosni sistem. Kljub temu in kljub pomislekom družbe Plinovodi kot operaterja PS je povezava predmetnih DS razvojno smiselna, saj bo za končne odjemalce pomenila nižjo omrežnino in posledično spodbudila priključevanje novih odjemalcev zemeljskega plina oziroma odklapljanje obstoječih odjemalcev zaradi morebitnega prehoda na konkurenčni energent. Razvojni potencial predmetnih DS ni ogrožen, kar obrazloži. Če bi bila poraba večja od ocenjene oziroma v primeru širitve omrežja po letu 2019, pa bi se lahko obratovalni tlak zvišal iz 1 bara na 4 bare.

5. S predmetno povezavo DS je tudi zagotovljena ustrezna varnost in zanesljivost obratovanja vseh zadevnih DS, kar je agencija ugotovila na podlagi predložene tehnične dokumentacije. Vsi predmetni DS so grajeni za obratovalni tlak 4 bare. Temu družba B., kot operater PS tudi ni nasprotovala. Agencija ugotavlja, da je zmogljivost MRP Šenčur glede na trenutne razmere in glede na predvideno porabo v prihodnosti predimenzionirana, zato je smiselno, da se prosta zmogljivost MRP Šenčur izkoristi tudi za potrebe DS Cerklje na Gorenjskem. Tako bi imeli vsi štirje povezani DS pri obratovalnem tlaku 1 bar skupno zmogljivost 3.600 Sm3/h in bi po ocenah porabe v letu 2019 imeli več kot 2/3 prostih zmogljivosti. Zagotovljena bo tudi ustrezna varnost in zanesljivost. Družba A., kot operater DS, je v skladu z drugim odstavkom 216. člena EZ-1 odgovorna za varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema v ekonomsko sprejemljivih pogojih. Odločitev prehoda na višji obratovalni tlak in aktivnostih za pravočasno izvedbo MRP Cerklje, pa so na strani družbe A..

6. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da v skladu z drugim odstavkom 177. člena EZ-1 opravlja dejavnost operaterja PS zemeljskega plina, ki je gospodarska javna služba. Družba A. pa je operater DS na območju občin Vodice, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Šenčur, ki pa je izbirna lokalna gospodarska javna služba z nalogami, ki so navedene v drugem odstavku 216. člena EZ-1. Navaja šesti in sedmi odstavek 216. člena in 524. člen EZ-1 ter pristojnosti agencije, kot regulatorja na področju trga z energijo. Medsebojna priključitev DS je izjema (šesti in sedmi odstavek 216. člena EZ-1), ki jo je potrebno razlagati restriktivno. Tožnik je oporekal izračunu, da bi stroški izgradnje prenosnega plinovoda in MRP Cerklje znašali 1.015.000,00 EUR in bili 5x dražji od stroškov priključitve DS Cerklje na Gorenjskem na DS Šenčur, kar obrazloži. Takšna utemeljitev stroškovne smiselnosti predmetnih povezav DS, ni zadostna. Tožena stranka pa je presojo stroškovne smiselnosti utemeljila tudi na domnevnem neoporekanju tožnika, kar je v nasprotju z določili ZUP, zlasti 8. člena ZUP, pa tudi sicer je obrazložitev odločbe v tem delu zelo skromna.

7. Pomanjkljivo so navedeni razlogi za razvojno smiselnost predmetnih povezav DS, kar onemogoča preizkus obravnavane odločbe in je v nasprotju s sedmo točko drugega odstavka 237. člena ZUP ter predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Na podlagi izdanega soglasja bo sedaj prišlo do položaja, ko bodo povezani DS na določenih odsekih predimenzionirani, na drugih pa poddimenzionirani, kar bo privedlo do nepotrebnih posegov in gradnje na povezanih DS. Večjo pozornost bi morala tožena stranka posvetiti ugotovitvi bodočega dejanskega stanja, ki bo nastalo po izvedbi predmetne povezave DS. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, kar je v nasprotju z 8. členom ZUP. Pri presoji razvojne smiselnosti je potrebno upoštevati utemeljenost povezovanja DS na območju tistih občin, skozi katere poteka PS zemeljskega plina. Tako bo prišlo do položaja, ko občine, kljub poteku PS zemeljskega plina preko njihovega območja, ne bi imele samostojnega priključka na PS. Zaradi nezadostnih zmogljivosti DS bi bil ogrožen tudi nadaljnji razvoj DS. Navaja razloge, zaradi katerih je razvojno utemeljena le rešitev izgradnje MRP Cerklje. Toženka v postopku tudi ni ugotavljala razvojnega potenciala območja, ki je eden od bistvenih elementov. Tako bi lahko ugotovila, da so ocene bodočega razvoja, ki jih je podala družba A., močno podcenjene. Materialni predpis (EZ-1) v delu, ki dopušča povezovanje DS, ni bil uporabljen pravilno (v nasprotju z namenom), posledično je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

8. Obratovanje nezanesljivih DS na območju obravnavanih občin, ki ne zadošča merilom varnega in zanesljivega obratovanja, posledično lahko privede do izpada obratovanja PS zemeljskega plina na točkah, kjer se sistema povezujeta. Tožena stranka bi morala večjo pozornost posvetiti presoji varnosti in zanesljivosti obratovanja povezav predmetnih DS. Družba A. je namenoma podala pesimistične projekcije bodoče porabe, pretokov in tlakov v letu 2019 z namenom, da lažje izkaže ustrezno varnost in zanesljivost povezav predmetnih DS. Ta se bo s časom pokazala kot vedno bolj nezanesljiva. Toženka bi morala eksplicitno določiti pogoje, ob izpolnitvi katerih bi morala družba A. pričeti z aktivnostmi za izgradnjo MRP Cerklje, saj MRP Vodice že sedaj obratuje blizu svoje tehnične zmogljivosti. V nasprotnem primeru bo zanesljivost in varnost povezanih DS zagotovo ogrožena. Zgolj ugotovitev dejanskega stanja, ki bo nastalo po priključitvi medsebojno povezanih DS, je relevantna za presoji zanesljivosti in varnosti obratovanja teh DS. Tako je bilo v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in niso bile presojene vse okoliščine, ki so pomembne za izdajo soglasja, kar predstavlja kršitev 8. člena ZUP. Razlogi v izpodbijani odločbi so tudi v tem delu zelo skromno navedeni.

9. Glede na nasprotujoče interese družbe A. in družbe B. v predmetnem upravnem postopku bi morala toženka skladno s 154. členom ZUP razpisati ustno obravnavo in pridobiti celovite odgovore za razjasnitev odprtih vprašanj, zlasti glede zagotovitve ustrezne varnosti in zanesljivosti DS. S tem je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ter posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pomanjkljivo so tudi navedeni razlogi, kar onemogoča preizkus upravnega akta. Tožena stranka je zaradi nepravilne uporabe EZ-1 odločila napačno, saj je zakonsko izjemo, ki omogoča priključitev DS na drug DS, razlagala preširoko. Sodišču predlaga, da predmetno soglasje odpravi in zadevo vrne agenciji v ponovni postopek, tožniku pa tudi prisodi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse pod izvršbo.

10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in navaja, da so kriteriji in merila za izdajo soglasja podrobno navedeni v šestem in sedmem odstavku 216. člena in v 524. členu EZ-1. V postopku je bilo ugotovljeno, da so ti pogoji izpolnjeni, kar podrobneje obrazloži. Tožnik v postopku ni izpodbijal verodostojnosti dokazil in listin, ki jih je prejela agencija, in so bile podlaga za odločitev. Dejansko stanje se izkazuje z veljavnimi dokumenti. Agencija se ne strinja z ugovorom tožnika, da je le povzemala tožnikove navedbe in da je kršila načelo materialne resnice, kar obrazloži. Meni tudi, da je v zadostni meri obrazložila stroškovno in razvojno smiselnost predlaganega povezovanja DS, kakor tudi, da je zagotovljeno varno in zanesljivo obratovanje, kar prav tako obrazloži. Tožnik v postopku ni oporekal navedbam družbe A. glede stroškov izgradnje DS. Agencija pa ni podvomila v oceno stroškov izgradnje novega prenosnega plinovoda in nove MRP Cerklje v višini 1.015.000,00 EUR tudi zato, ker je bil investitor in izvajalec te gradnje tožnik, ki bi lahko oceni v postopku argumentirano nasprotoval. Splošno znano dejstvo je tudi, da je izgradnja PS neprimerno dražja od izgradnje DS. Agencija je v postopku ocenjevala stroškovno smiselnost. Gre za oceno stroškov, ki bi nastali z medsebojno povezavo predmetnih DS in z vzpostavitvijo pogojev za varno in zanesljivo obratovanje. Te stroške je primerjala z morebitno neposredno priključitvijo DS na PS. Ocenjevala je tudi, ali so predvideni stroški iz naslova zagotavljanja varnosti in zanesljivosti obratovanja povezanih DS sorazmerni s povečano stopnjo varnosti in zanesljivosti obratovanja. Kdo je nosilec teh stroškov, pa v danem primeru ni pomembno. Ti stroški bodo vključeni v omrežnino, iz katere se bo v daljšem obdobju investitor poplačal. Agencija je pri presojanju stroškov ugotavljala resnično dejansko stanje in vsa pomembna dejstva. Povezave med DS Vodice, DS Komenda in DS Cerklje na Gorenjskem že obstajajo in so ti stroški že bili povzročeni. Stroškovno je ugodneje obdržati že obstoječe povezave med tremi že povezanimi DS, tudi, če bi se v prihodnosti pokazalo, da bo potrebno obratovalni tlak iz 1 bara zvišati na 4 bare. Glede izgradnje še neobstoječe povezave med DS Cerklje na Gorenjskem in DS OPC Šenčur pa je agencija sledila navedbam o stroških, ki jih je podala družba A. (199.293,00 EUR). Tožnik je višino stroškov imel možnost prerekati v postopku, pa tega ni storil. Zavrača tudi očitke, da je izpodbijana odločba glede stroškovne smiselnosti preskromno obrazložena.

11. Agencija zavrača tudi tožbene ugovore glede obrazloženosti razvojne smiselnosti predmetne povezave DS. Ta bo za končne odjemalce pomenila nižjo omrežnino. Res je to posledica nižjih stroškov povezovanja DS, je pa tudi argument, povezan z razvojno smiselnostjo. Nižja omrežnina vpliva na število novih uporabnikov zemeljskega plina in deluje stimulativno, kar obrazloži. Agencija je z izdajo predmetnega soglasja omogočila bolj racionalno rabo že zgrajenih DS in tudi, da se izkoristijo obstoječe zmogljivosti, ki so bile ponekod predimenzionirane. V primeru povečanja potreb pa obstaja še vedno možnost zvišanja obratovalnega tlaka, kar je ceneje kot gradnja novega priključka na PS. Ko tudi to ne bi več zadostovalo, pa se lahko pristopi k izvedbi povezave DS Cerklje na Gorenjskem na PS ter navaja 216. člen EZ-1. Agencija je natančno ugotavljala dejansko stanje in družbo A. večkrat pozvala na dopolnitev vloge. Navedena družba je z jasnimi podatki dokazala zanesljivo in varno obratovanje povezanih DS. Prikazala je tudi podatke o predvideni porabi in pretokih leta 2019. Tem tehničnim podatkom tožnik v postopku ni nasprotoval, agencija pa tudi ni podvomila v njihovo pravilnost. Neutemeljeno in nedokazano je navajanje tožnika, da bi dopustitev povezovanja DS zaradi nezadostne zmogljivosti ogrozilo nadaljnji razvoj DS. Tožnik v mnenju 14. 1. 2015 ni oporekal podatkom o porabi, pretokih in tlakih predmetnih DS niti za leto 2014, niti za 2019. 12. Agencija je prav tako upoštevala razvojni potencial območja, saj je upoštevala razvojne plane za navedena območja. Ocenila je, da zmogljivosti že povezanih DS in zmogljivosti, ki bi bile na voljo, ko se zgradi povezava med DS Cerklje na Gorenjskem in DS OPC Šenčur zadostujejo za varno in zanesljivo obratovanje v sedanjem in prihodnjem srednjeročnem obdobju. Tožnik pa je imel v postopku vse možnosti oporekati planom razvoja. Glede tehničnih zmogljivosti MRP Vodice toženka podaja tehnične podatke in ugotavlja, da je neutemeljen ugovor tožnika, da MRP Vodice že sedaj obratuje blizu svoje tehnične zmogljivosti. Toženka je glede varnega in zanesljivega obratovanja predmetnih DS ugotovila pravilno dejansko stanje. Glede ugovora o pesimističnih projekcijah bodoče porabe, ki jo je podala družba A. pa navaja, da je tožnik imel vse možnosti temu ugovarjati v postopku. V tožbi tožnik ni navedel nobenih dokazov o teh trditvah. Agencija je v obrazložitvi odločbe podala svoje mnenje o zasedenosti in tehnični zmogljivosti MRP Vodice. Glede prostih zmogljivosti MRP Šenčur pa navaja, da je bila ta zgrajena za potrebe nekajkrat večje prenosne zmogljivosti, kot se trenutno uporablja, kar tudi obrazloži. Družbo A. je agencija zavezala, da najkasneje v 3 letih zgradi povezavo med DS Cerklje na Gorenjskem in DS OPC Šenčur. Agencija je ugotavljala obstoječe dejansko stanje, kakor tudi stanje, ki bo nastalo po izvedeni povezavi predmetnih DS in tudi po priključitvi DS Cerklje na Gorenjskem na DS OPC Šenčur. Ravnala je v skladu z 216. členom EZ-1 in ni kršila določb postopka. Tožnik je imel ves čas postopka možnost, da se izjavi. Navaja 385. člen, 177. člen in 216. člen EZ-1. Vsaka dodatna priključitev DS na PS poveča varnost in zanesljivost delovanja DS. Agencija, kot neodvisna strokovna institucija, ki izvaja naloge tržnega regulatorja električne energije in zemeljskega plina, pa tehta med potrebnimi naložbami za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja ter razvoja sistemov in stroški. Operaterji sistemov so nagnjeni k prekomernemu investiranju, ker s tem ustvarjajo večji dobiček. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

13. V pripravljalni vlogi tožnik navaja podatke iz študij, ki jih citira. Družba A. je podala svoje ocene na podlagi nepravilnih podatkov, toženka pa v postopku ni ugotovila vseh relevantnih dejstev in kršila načelo materialne resnice. Tožnik za svojo oceno stroškovne smiselnosti predmetne povezave DS ni imel na voljo dovolj časa. Res je, da bi tožnik lahko predložil svojo oceno stroškov investicije v MRP Cerklje na Gorenjskem in prenosni plinovod, česar pa ni mogel storiti petih dneh, kolikor mu je dala toženka na voljo. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se na predmetnem območju nahaja Letališče Jože Pučnik, za katerega je tožnik predvidel samostojno priključitev na PS. Glede na navedeno razvojna smiselnost povezovanja DS v primerjavi s samostojno priključitvijo na PS, ni izkazana. Celotno območje izkazuje bistveno večje potrebe po oskrbi z zemeljskim plinom. Navaja razloge, zaradi katerih bi imela izgradnja MRP Cerklje s prenosnim plinovodom skozi daljše časovno obdobje manjši vpliv na višino omrežnine za uporabnike DS in PS. Zaradi velike potrošnje nacionalnega letališča bo potrebno v vsakem primeru zgraditi samostojen priključek na PS. Tako bodo stroški z izgradnjo MRP Cerklje s prenosnim plinovodom v predvideni višini 1.806.680,00 EUR v prihodnje v vsakem primeru nastali, ne glede na povezovanje DS Cerklje na Gorenjskem na DS OPC Šenčur. Toženka tudi ni izvedla ustne obravnave, na kateri bi lahko tožnik podal svoje vidike glede investicije. Glede obremenjenosti MRP Vodice navaja, da je agencija že izdala soglasje za dvig obratovalnega tlaka iz 1 bara na 4 bare, ter povečan maksimalni urni pretok zemeljskega plina, kar potrjuje tožnikovo stališče, da MRP Vodice že sedaj obratujejo na meji zmogljivosti. S povečanimi odjemi bo tudi prišlo do večjih hitrosti zemeljskega plina v distribucijskih vodih in do večjih tlačnih padcev, kar pojasnjuje in zaključuje, da je izvedba MRP Cerklje na Gorenjskem nujno potrebna.

14. Agencija v odgovoru na pripravljalno vlogo tožnika navaja, da je ocena investicije v višini 1.806.680,00 EUR, ki jo je podal tožnik v pripravljalni vlogi zelo podobna oceni investicije iz odločbe agencije 36-001/2009-SP/VO z dne 3. 6. 2009, s katero pa je tožnik že ves čas razpolagal in bi jo lahko podal v predmetnem postopku. Navaja vsebino tožnikovega mnenja z dne 14. 1. 2015. Tudi, če bi agencija z naročilom posebnih študij prišla do natančnejše ocene stroškov, to ne bi vplivalo na oceno agencije o stroškovni smiselnosti predmetne povezave DS in na odločitev o soglasju. Glede tožnikovih ugovorov o razvojni smiselnosti ob upoštevanju povečanih potreb zaradi Letališča Jože Pučnik pa navaja, da je realizacija projekta Aeropolis Ljubljana zaradi krize povsem zastala. Prišlo je celo do prekinitve Sporazuma o izvedbi predhodnih del za gradnjo plinovodnega projekta za oskrbo Občine Cerklje na Gorenjskem z zemeljskim plinom. Da bi bila oskrba uporabnikov na tem območju možna, je družba A. povezala DS Cerklje na Gorenjskem z DS Komendo. Ta oskrba bo zadovoljiva vse do bistvene širitve Letališča Jože Pučnik. Tako je razvojna smiselnost predmetnih povezav DS, po mnenju toženke, podana. Z izbranim načinom se omogoča postopen razvoj in oskrba z zemeljskim plinom na ekonomsko najbolj sprejemljiv način. Če agencija soglasja ne bi izdala oziroma bi družbo A. zavezala k izgradnji povezave DS Cerklje na Gorenjskem na PS, bi vplivala na višjo omrežnino za DS in bi dodatno zmanjšala konkurenčnost zemeljskega plina na predmetnem območju. Zavrača tudi ugovor tožnika, da ni možen vsebinski preizkus prikazanih stroškov, ki bodo nastali ob povečanju odjema. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da bodo nastali stroški, povezani z izgradnjo povezovalnega distribucijskega plinovoda med DS Cerklje na Gorenjskem in DS OPC Šenčur, ki po predračunu družbe A. znašajo 199.293,35 EUR, kar je 5x manj od stroškov izgradnje MRP Cerklje in ustreznega povezovalnega prenosnega plinovoda. V primeru povečanega odjema pa obstaja še vedno možnost zvišanja obratovalnega tlaka. Stroški tega posega pa znašajo 42.500,00 EUR. Ali bo dejansko do povečanega odjema v primeru pospešenega razvoja Letališča Jože Pučnik dejansko prišlo, pa ni mogoče potrditi. Predvidene naložbe pa morajo temeljiti na dovolj trdnih predvidevanjih. Družba A. bo lahko že zakupljeno zmogljivost v MRP Šenčur koristila za oskrbo odjemalcev na področju DS Cerklje na Gorenjskem. Stroški v zvezi z zakupom prenosnih zmogljivosti so upravičeni stroški operaterja DS. Večje izkoriščanje prenosne zmogljivosti pozitivno vpliva na konkurenčnost zemeljskega plina. Preko plačila omrežnine je na koncu plačnik vseh stroškov končni odjemalec. Ugovora tožnika, da bo imel skozi daljše razdobje z izgradnjo MRP Cerklje s prenosnim plinovodom manjši vpliv na višino omrežnine, ni mogoče preveriti. Navaja rezultate Poročila na področju energetike v Sloveniji v letu 2014. Izgradnja novega priključka na PS na zalogo, bi bila neracionalna. Navaja razloge za izdano soglasje za dvig obratovalnega tlaka MRP Vodice. Opredeljuje se do tožnikovega tlačnega preračuna za razdaljo Vodice – Cerklje ob obratovalnem tlaku 1 bar in odjemu 3.600 Sm3/h. Agencija je v ugotovitvenem postopku ustrezno upoštevala prikazane tlačne padce. Poudarja, da je družba A., kot operater DS, v skladu z 216. členom EZ-1 odgovorna za varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje DS v ekonomsko sprejemljivih pogojih. Dejansko stanje je pravilno ugotovljeno, izpolnjeni pa so tudi vsi zakonski pogoji za izdajo predmetnega soglasja.

15. Tožba ni utemeljena.

16. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita iz razlogov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi in se sodišče nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

17. V obravnavanem primeru je med strankama sporno ali je agencija pravilno in zakonito izdala družbi A. soglasje k obstoječim povezavam DS Komenda na DS Vodice in DS Cerklje na Gorenjskem na DS Komenda ter k načrtovani povezavi DS Cerklje na Gorenjskem na DS OPC Šenčur, s tem, da izvede povezavo DS Cerklje na Gorenjskem na DS OPC Šenčur najkasneje v treh letih od dokončnosti tega soglasja. Pravna podlaga za izdajo soglasja agencije za predlagano povezavo DS je določba 216. člena EZ-1. Na podlagi šestega odstavka 216. člena je DS praviloma priključen na PS z najmanj enim priključkom. DS je lahko priključen na drug DS le na podlagi predhodnega soglasja agencije in v primeru istega operaterja DS. V skladu s sedmim odstavkom 216. členom EZ-1 agencija pri izdaji soglasja upošteva desetletni razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja in razvojni načrt distribucijskega omrežja ter izda dovoljenje, če je: povezovanje DS stroškovno in razvojno smiselno in če je zagotovljena ustrezna varnost in zanesljivost obratovanja v vseh zadevnih DS. Za tako povezane DS operater DS sprejme enoten akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Kot to pravilno navaja toženka so kriteriji in merila za izdajo soglasja podrobno navedeni v šestem in sedmem odstavku 216. člena in v 524. členu EZ-1. Predmetno vlogo je vložila družba A., ki je na podlagi prvega in drugega odstavka 216. člena EZ-1 operater DS na območju občin Vodice, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Šenčur, ki predstavlja izbirno lokalno gospodarsko javno službo. Med drugim je družba A., kot operater DS zemeljskega plina na podlagi drugega odstavka 216. člena EZ-1 odgovorna tudi za varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema v ekonomsko sprejemljivih pogojih.

18. Sodno varstvo zoper odločbe agencije, kot nadzornega organa in kot regulatorja na področju trga z energijo, se na podlagi 420. člena EZ-1 zagotavlja v upravnem sporu. V upravnem sporu sodišče preizkusi izpodbijano odločbo agencije v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka, ki so navedene v ZUS-1. Sodišče je pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe s formalne plati preizkusilo, ali je bil predmetni postopek odločanja pred agencijo izveden v skladu s posebnimi določbami EZ-1 oziroma v skladu z določbami ZUP, ki se v postopku podrejeno uporablja.

19. V predmetni postopek je bila kot stranski udeleženec na podlagi 44. člena ZUP pritegnjena tudi družba B.. Navedena družba v skladu z drugim odstavkom 177. člena EZ-1 opravlja dejavnost operaterja PS zemeljskega plina, ki je gospodarska javna služba. Iz vloge, ki jo je v postopku 14. 1. 2015 predložila družba A. nesporno izhaja, da ne oporekala stroškovni smiselnosti povezav predmetnih DS, ima pa pomisleke glede razvojne smiselnosti predlaganih povezav predmetnih DS, kar je v tej vlogi tudi obrazložila.

20. V ugotovitvenem postopku je agencija na podlagi vloge družbe A. in prilog, ter desetletnih razvojnih načrtov prenosnega plinovodnega omrežja in razvojnih načrtov distribucijskega omrežja za obravnavano območje presojala, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo soglasja za predlagane povezave DS. Presojala je ali je predlagano povezovanje DS stroškovno in razvojno smiselno in ali je zagotovljena ustrezna varnost in zanesljivost obratovanja v vseh zadevnih DS (sedmi odstavek 216. člena EZ-1). Ugotovila je, da je družba A. operater DS v vseh predmetnih DS, kot to določa šesti odstavek 216. člena EZ-1, in da ima tudi že sprejet akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina na obravnavanem območju, kot to določa sedmi odstavek 216. člena EZ-1 in kar med strankama ni sporno.

21. Sodni nadzor nad strokovnimi vprašanji, kot je to v danem primeru vprašanje ali je predlagano povezovanje DS stroškovno in razvojno smiselno in ali je zagotovljena ustrezna varnost in zanesljivost obratovanja v vseh zadevnih DS, je zadržan in se izvaja le v omejenem obsegu. To, da gre za pravila stroke, na drugi strani pomeni, da mora imeti v primeru dvoma odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator (v danem primeru agencija), ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja.

22. Agencija je po izvedenem ugotovitvenem postopku ugotovila, da je povezava obravnavanih DS stroškovno smiselna. Povezave med DS Vodice, DS Komenda in DS Cerklje na Gorenjskem že obstajajo in so tako ti stroški že bili povzročeni. Z relativno enostavnimi posegi je možno MRP Vodice spremeniti tako, da bo mogoče povečati obratovalni tlak od obstoječega, ki je 1 bar na 4 bare. Izgradnja priključnega prenosnega plinovoda in ustrezne MRP za DS Komendo ali DS Cerklje na Gorenjskem pa bi predstavljala bistveno višje stroške in posledično za uporabnika tudi višjo omrežnino. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da bodo nastali tudi stroški povezani z izgradnjo povezovalnega distribucijskega plinovoda med DS Cerklje na Gorenjskem in DS OPC Šenčur, ki po predračunu družbe Petrol znašajo 199.293,35 EUR, kar je bistveno manj od stroškov izgradnje MRP Cerklje in ustreznega povezovalnega prenosnega plinovoda. Stroškovno smiselna je tudi bodoča povezava DS Cerklje na Gorenjskem z DS OPC Šenčur, saj bi bili stroški izgradnje bistveno nižji od stroškov izgradnje MRP Cerklje in ustreznega povezovalnega prenosnega plinovoda. Po presoji sodišča je neutemeljen ugovor tožnika, da je toženka presojo stroškovne smiselnosti utemeljila na neoporekanju tožnika.

23. Kljub pomislekom družbe B. kot operaterja PS je po mnenju agencije predlagana povezava predmetnih DS razvojno smiselna, saj bo za končne odjemalce pomenila nižjo omrežnino. Nižja omrežnina pa vpliva na število novih uporabnikov zemeljskega plina, saj deluje stimulativno. S predlagano povezavo DS bo omogočena racionalnejša raba že zgrajenih DS in izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, ki so ponekod predimenzionirane. V primeru povečanja potreb oziroma širitve omrežja pa obstaja možnost zvišanja obratovalnega tlaka. Agencija je poklonila vero izračunom družbe A. in ugotovila, da razvojni potencial predmetnih povezanih DS ni ogrožen. S predmetno povezavo DS pa je tudi zagotovljena ustrezna varnost in zanesljivost obratovanja vseh zadevnih DS, kar je agencija ugotovila na podlagi predložene tehnične dokumentacije, katere pravilnost oziroma verodostojnost tožnik v postopku ni oporekal. Pri svoji odločitvi je upoštevala tudi razvojni potencial območja, saj je med drugim proučila tudi razvojne plane za obravnavana območja. Ocenila je, da zmogljivosti že povezanih DS in zmogljivosti, ki bi bile na voljo, ko se zgradi povezava med DS Cerklje na Gorenjskem in DS OPC Šenčur zadostujejo za varno in zanesljivo obratovanje v sedanjem in prihodnjem srednjeročnem obdobju. Tožnik pa je imel v postopku vse možnosti oporekati tudi planom razvoja, česar pa ni storil. Po presoji sodišča je bilo v obravnavani zadevi pravilno ugotovljeno dejansko stanje, tožena stranka pa je izpolnjevanje posameznih zakonsko določenih pogojev, potrebnih za izdajo soglasja, tudi ustrezno in argumentirano obrazložila, kar je tudi možno preizkusiti.

24. Sodišče se strinja z ugovorom tožnika, da je medsebojna priključitev DS izjema, ki jo je potrebno razlagati restriktivno. Na podlagi šestega odstavka 216. člena EZ-1 je namreč DS praviloma priključen na PS z najmanj enim priključkom. DS je pa lahko priključen tudi na drug DS, vendar le na podlagi predhodnega soglasja agencije in v primeru istega operaterja DS. Po presoji sodišča je neutemeljen ugovor tožnika, da toženka te materialne določbe ni pravilno uporabila in da je podana kršitev določb materialnega prava. Po mnenju sodišča je toženka sledila restriktivni razlagi citirane določbe EZ-1 in v postopku ugotavljala, ali so v danem primeru za predlagano povezovanje DS izpolnjeni vsi zakonsko predpisani pogoji. Ugotovljeno dejansko stanje je ustrezno in argumentirano obrazložila. V čem naj bi bila uporaba citirane določbe EZ-1 napačna oziroma preširoka, pa tudi sicer tožnik v tožbi ni navedel. 25. Po presoji sodišča je neutemeljen tudi očitek tožnika, da je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena in da je ni možno preizkusiti. Izpodbijana odločba ima vse elemente, ki jih mora imeti upravni akt na podlagi 214. člena ZUP. Obsega navedbo dejanskega stanja in pravno podlago za odločitev, obrazložitev vsebuje navedbo dejanskega stanja s presojo dokazov (listin), pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev navedeno v izreku.

26. Neutemeljen je ugovor tožnika, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Agencija je ugotavljala tako obstoječe dejansko stanje, kakor tudi stanje, ki bo nastalo po izvedeni povezavi predmetnih DS in tudi po priključitvi DS Cerklje na Gorenjskem na DS OPC Šenčur. Tožnik v postopku ni izpodbijal verodostojnosti dokazil in listin, ki jih je v vlogi za izdajo soglasja in v dopolnitvah te vloge agenciji predložila družba A. in so bile podlaga za odločitev agencije. Glede na specifičnosti obravnavane zadeve, ko gre za izdajo soglasja k predlaganemu povezovanju DS in ko gre za presojo, ali so izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji iz 216. člena EZ-1, pa se tudi po mnenju sodišča dejansko stanje izkazuje prvenstveno z veljavnimi listinami. Tožnik po presoji sodišča toženki neutemeljeno očita, da je kršila določbe postopka, ker ni izvedla glavne obravnave in tožniku ni dala možnosti, da se v postopku izjasni, s čimer naj bi bilo kršeno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Po presoji sodišča je tožnik v postopku imel zagotovljeno možnost, da se v predmetnem postopku izjavi, ter navaja dejstva in predlaga dokaze v tej zvezi. Tožnik kot stranski intervenient se je do navedb družbe A. opredelil v vlogi z dne 14. 1. 2015. Te navedbe in opredelitev toženke do njih so tudi povzete v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Dejstvo, da toženka ni izvedla glavne obravnave pa glede na predhodno povedano na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve ni vplivala.

27. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, ki jih očita tožnik, prav tako pa tudi ne kršitev, na katere je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

28. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 29. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.