Zakonitost snemanja učnih ur

Datum

18.09.2025

Številka

07120-1/2025/413

Kategorije

Privolitev, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje glede snemanja učnih ur. Navajate, da opažate, da zadnje dve leti starši snemajo učne ure in sicer s pametnimi napravami, telefoni in urami brez predhodnega dogovora oz. vprašanja. Posnetke pogosto predvajajo doma, vašim kolegom in celo ravnateljem. Nekateri ravnatelji to dejanje takoj ustavijo, drugi pa poslušajo posnetek. V šolskemu redu niste zasledili člena zakona, ki bi govoril o prepovedi nošenja takih predmetov na uro. Prosite nas za mnenje, kaj lahko naredite oz. kako lahko rešite situacijo s snemalnimi napravami v šolski učilnici.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Snemanje, ki ga izvaja fizična oseba, lahko sodi v okvir povsem zasebne oziroma domače dejavnosti, za kar se pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo. Takšni posnetki pa so lahko podvrženi varstvu osebnih podatkov v primerih, ko je zasebna raba presežena, npr. če se ti posnetki posredujejo tretjim osebam, ali objavijo na spletu.

IP meni, da bi za zakonitost snemanja moral izvajalec takega snemanja (npr. starš) že pred samim snemanjem pridobiti soglasje učitelja in tudi drugih prisotnih oseb, npr. učencev (oz. njihovih zakonitih zastopnikov).

IP je pristojen zgolj za področje obdelave osebnih podatkov, snemanje brez privolitve posameznika pa bi lahko predstavljalo poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Pojasnjujemo, da se skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe oz. drugim odstavkom 3. člena ZVOP-2, Splošna uredba oz. ZVOP-2 ne uporabljata za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Snemanje, ki ga izvaja fizična oseba, lahko tako sodi v okvir povsem zasebne oziroma domače dejavnosti, za kar se pravila varstva osebnih podatkov torej ne uporabljajo. IP v primeru snemanja za zasebno uporabo, ni pristojni organ. Takšni posnetki pa so lahko podvrženi varstvu osebnih podatkov v primerih, ko je zasebna raba presežena, npr. če se ti posnetki posredujejo tretjim osebam, ali objavijo na spletu.

Nadalje pojasnjujemo, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga po prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe. IP meni, da lahko starši oz. učenci snemajo učitelja le v primeru, če učitelj v konkretno snemanje privoli. Poudarjamo, da mora biti privolitev skladna z zahtevami Splošne uredbe. Privolitev mora biti prostovoljna, jasna, dana vnaprej, pred snemanjem in za vsako snemanje posebej. Takšna privolitev bi morala biti podana tudi za vsako posredovanje osebnih podatkov tretjim osebam. Treba pa je poudariti tudi to, da so pri pouku verjetno posnete tudi druge osebe, npr. tudi sošolci, kar pomeni, da bi morali podati privolitev v snemanje tudi drugi učenci (oz. njihovi zakoniti zastopniki). Več o privolitvi lahko preberete na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/.

Pojasnjujemo tudi, da snemanje brez privolitve posameznika nujno ne predstavlja kršitve varstva osebnih podatkov, temveč lahko predstavlja širši poseg v zasebnost. Izpostavljamo, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS), ne pa tudi za širšo pravico do zasebnosti, ki je opredeljena v 35. členu Ustave RS.

Poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica; prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Pod določenimi pogoji bi lahko šlo celo za kaznivo dejanje skladno s Kazenskim zakonikom (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US, KZ-1), npr. za kaznivo dejanje neupravičenega zvočnega oz. slikovnega snemanja (137. in 138. člen KZ-1) ali zlorabe osebnih podatkov (143. člen KZ-1).

Predlagamo vam, da se s starši pogovorite z razlogi za tovrstna snemanja in skušate skupaj ob upoštevanju pravice do zasebnosti otrok, ki so posebej ranljiva skupina, poiskati drug, primernejši način za dosego želenega cilja. O dovoljenosti uporabe učenčevih elektronskih naprav med izvajanjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti skladno z določbami Zakona o osnovni šoli pa vam predlagamo, da se obrnete na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo

---

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.