Jedro

V postopku urbanistične inšpekcije lahko sodeluje tudi oseba (stranski udeleženec), za katero se ugotovi, da bi bila zaradi inšpekcijskega nadzora prizadeta kakšna njena pravna korist.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje, prostor in energijo z dne 21. 10. 2002 se odpravi ter zadeva vrne v ponoven postopek tožencu.

Obrazložitev

Toženec je z izpodbijano odločbo zavrnil pritožbo tožnice zoper sklep Urbanističnega inšpektorja, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 19. 7. 2002, s katerim je bilo odločeno, da se tožnici ne prizna statusa stranke v postopku, ki se vodi pod opr. št. v upravni zadevi gradnje nadstrešnice katere investitorica je AA. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženec navaja, da se inšpekcijski postopek uvede po uradni dolžnosti, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in če organ inšpekcije ugotovi ali izve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek kot to določa prvi odstavek 126. člena Zakon o splošnem upravnem postopku (dalje ZUP). Drugi odstavek navedenega člena ZUP pa določa, da mora pristojni upravni organ, kadar se upravni postopek prične po uradni dolžnosti, upoštevati tudi morebitne vloge občanov in organizacij ter opozorila organov. Iz podatkov v predložnih spisih izhaja, da je upravni organ prve stopnje prejel prijavo tožnice, ki jo je upošteval in v skladu z že navedenim 2. odstavkom 126. člena ZUP uvedel inšpekcijski postopek. Po mnenju toženca naj bi bila neutemeljena navedba tožnice, da 1. odstavek 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (dalje ZIN) opravičuje njeno zahtevo, da jo upravni organ prve stopnje obvesti o rezultatih svojih ukrepov. Navedena zakonska določba res določa, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih, vendar je ZIN pričel veljati 13. 7. 2002, medtem, ko je tožnica svojo zahtevo vložila pred uveljavitvijo ZIN, na katerega se v pritožbi sklicuje.

Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja. V tožbi prereka utemeljitev toženca v izpodbijani odločbi, zlasti pa poudarja, da je upravičena do statusa stranke v spornem inšpekcijskem postopku, kar naj bi izhajalo tudi iz ZIN in kar posredno priznava tudi toženec v izpodbijani odločbi. Dejstvo namreč je, da je tožnica obvestila organ prve stopnje o nezakonitih posegih v prostor, torej o tem, da je investitorica pričela z gradnjo brez soglasja tožnice kot neposredne mejašice in da ji gradnja povzroča škodo na njeni nepremičnini. V zvezi z navedenim tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki v upravnih sporih zastopa javni interes, je prijavilo udeležbo v tem postopku.

Toženec v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in njenih razlogih ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno vprašanje, ali ima tožnica, glede na okoliščine primera, status stranskega udeleženca v postopku, v katerem se odloča o odreditvi inšpekcijskih ukrepov investitorici. Ker ZUN (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01), ki je podlaga za inšpekcijsko ukrepanje, nima procesnih določb glede vprašanj povezanih s strankami oziroma s stranskimi udeleženci v postopku, je treba zakonitost odločitve toženca v zvezi z navedenim vprašanjem presoditi po določbah ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00). Ta pa v 43. členu določa, da se imajo pravico udeležiti postopka med drugim tudi osebe, ki izkažejo pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da stopa v postopek zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi (1. odstavek 43. člena ZUP). Pravna korist je neposredno na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (2. odstavek 43. člena ZUP).

Iz citiranih določb ZUP tako izhaja, da je pri presoji vprašanja, ali je v spornem primeru tožnica upravičena sodelovati v postopku kot stranska udeleženka ali ne, treba najprej oceniti, ali je izkazano, da bi bile z izdajo inšpekcijske odločbe prizadete kakšne njene pravice ali pravne koristi. Po vpogledu v izpodbijano odločbo in predložene upravne spise sodišče ugotavlja, da odločitve obeh upravnih organov temeljijo na stališču, da ima v inšpekcijskem postopku lahko položaj stranke le investitor, ki je kršil predpise in zoper katerega je inšpektor odredil določene ukrepe. Sodišče se sicer strinja, da se z inšpekcijskimi ukrepi odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb, inšpektorjeva odločitev pa posredno lahko predstavlja tudi koristi ali drugačno spremembo pravnega položaja drugih oseb. Zaradi tega imajo po mnenju sodišča tudi osebe, katerih pravice ali pravni koristi bi se z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadele, v inšpekcijskem postopku položaj stranskega udeleženca (43. člen ZUP). Ta okoliščina, pomembna za odločitev v tej zadevi, torej ali bo tožnica v postopku inšpekcijskega nadzora z izdajo upravnega akta prizadeta pri kakšnih svojih pravicah in pravnih koristih, pa se v postopku na prvi stopnji ni ugotavljala niti raziskovala, niti to ne izhaja iz predloženih upravnih spisov. Tako se pokaže, da je bilo dejansko stanje v zadevi ugotovljeno pomanjkljivo, kar bi lahko vplivalo na odločitev o stvari, zato je prvostopni sklep nezakonit, ker pa nezakonitosti ni odpravil toženec je nezakonita tudi njegova odločitev, zato je bilo treba odločiti, kot izhaja iz izreka te sodbe.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in odločbo odpravilo na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ter zadevo vrnilo v ponoven postopek tožencu (2. odstavek 60. člena ZUS).