26. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude A. B. iz C. na seji 26. oktobra 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 3. člena in prvega odstavka 6. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in 34/04) se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Pobudnik se je leta 2004 prijavil na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Na prednostni listi A, kamor se je prijavil, je bil uvrščen na 55. mesto z doseženimi 180 točkami. Zoper tako uvrstitev se je pritožil ter (kasneje) sprožil upravni spor. V tožbi je navedel, da mu v postopku v okviru občine pri uvrstitvi na listo prosilcev niso priznali točk, ki mu gredo kot moškemu – žrtvi družinskega nasilja, ter točk, do katerih naj bi bil upravičen zaradi trajnih obolenj, pogojenih s slabimi stanovanjskimi razmerami.

2.V pobudi, ki jo je vložil pred tožbo v upravnem sporu, pobudnik izpodbija določbo prvega odstavka 6. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), to pa povezuje z določbo drugega odstavka 3. člena istega podzakonskega akta. Zatrjuje, da Pravilnik diskriminira moške, žrtve družinskega nasilja in spolnih zlorab, saj jim ne priznava točk pri uvrščanju na listo prosilcev, kot to velja za ženske v takem položaju. Pri tem navaja, da varnih hiš, ki jih izpodbijana določba drugega odstavka 3. člena Pravilnika povezuje zgolj z ženskami, za moške ni. Pravilniku pa tudi očita, da ne zajema oseb, žrtev družinskega nasilja s trajnimi fizičnimi in psihičnimi posledicami, ki so postali invalidi. Izpodbijanima določbama Pravilnika očita, da sta v neskladju s prvim odstavkom 14. člena Ustave ter z 2. členom Ustave.

3.Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP) v svojem odgovoru navaja, da sta bili izpodbijani določbi Pravilnika spremenjeni (Uradni list RS, št. 62/06) tako, da se je v njiju za pobudnika sporni izraz "ženske in ženske z otroci, žrtve družinskega nasilja", nadomestil z izrazom "žrtve nasilja v družini". Glede pobudnikovih trditev, ki so se nanašale na invalide, MOP odgovarja, da je Pravilnik že pred zadnjo spremembo med kategorijami prosilcev upošteval invalide.

4.Ustavno sodišče je pridobilo prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v občini, v kateri se je pobudnik prijavil na razpis. Na listi A je pobudnik na 55. mestu s priznanimi 180 točkami. V seznamu upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je na tej listi sedem kandidatov, ki so dosegli od 490 do 420 točk. V objavljeni prednostni listi med prosilci, ki niso bili uvrščeni na seznam upravičencev, sledi prosilka s 415 točkami.

B.

5.Ustavno sodišče je zaradi varstva zasebnosti pobudnika njegovo identiteto (ime, priimek, naslov) označilo z izmišljenimi kraticami (drugi odstavek 31. člena Poslovnika Ustavnega sodišča, Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.).

6.Iz pobude smiselno izhaja, da želi pobudnik z izpodbijanjem doseči, da bi od občine v okviru razpisa iz leta 2004 dobil v najem neprofitno stanovanje. Na to kažejo tudi pobudi priložena pravna sredstva, ki jih je pobudnik uveljavljal.

7.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten, obstajati pa mora ves čas postopka pred Ustavnim sodiščem. Morebitna ugoditev pobudi mora privesti do izboljšanja pobudnikovega položaja.

8.Izpodbijani določbi Pravilnika sta bili v delu, v katerem opredeljujeta kot prednostno kategorijo žrtev družinskega nasilja ženske in ženske z otroci, spremenjeni tako, da sta prenehali veljati v vsebini, kot jo izpodbija pobudnik. Ker ima pobudnik odprt postopek, v katerem je prišlo do uporabe Pravilnika, kjer te spremembe še niso zajete, pobudnik izpolnjuje pogoj iz 47. člena ZUstS za izpodbijanje teh določb.

9.Pobudnik izpodbija določbi Pravilnika v delu, ki se nanaša na žrtve družinskega nasilja in na invalide. Sama določba drugega odstavka 3. člena Pravilnika se nanj ne nanaša, ker ureja možnost žensk in žensk z otroci, ki so žrtve družinskega nasilja, da se lahko v določenih življenjskih situacijah prijavijo na razpis za oddajo neprofitnega stanovanja tudi v kraju začasnega prebivališča. Pobudnik se je prijavil na razpis za oddajo neprofitnega stanovanja v kraju stalnega prebivališča, zato ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje te določbe. V tem delu je zato Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo. Zaradi neizkazanega pravnega interesa pa je Ustavno sodišče pobudo zavrglo tudi v delu, ki se nanaša na opredelitev prednostnih kategorij prosilcev za najem neprofitnih stanovanj iz prvega odstavka 6. člena Pravilnika, to je na kategorijo žensk in žensk z otroci, žrtev družinskega nasilja, ter na invalide, ki so to postali kot žrtve družinskega nasilja.

10.Iz prvega odstavka 14. člena Ustave izhaja, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na osebne okoliščine, med katerimi Ustava posebej navaja tudi spol. Zakon o enakih možnostih žensk in moških (Uradni list RS, št 59/02 – v nadaljevanju ZEMŽM) navaja, da gre za neposredno diskriminacijo zaradi spola takrat, ko je bila ali ko bi lahko bila oseba zaradi svojega spola v enakih ali podobnih okoliščinah obravnavana manj ugodno kot oseba nasprotnega spola (drugi odstavek 5. člena ZEMŽM). Izpodbijana določba prvega odstavka 6. člena Pravilnika je kot žrtve družinskega nasilja opredeljevala le ženske in ženske z otroci, zaradi česar so bile iz te kategorije izključene osebe moškega spola, pri katerih je šlo za enake okoliščine, to je, da so žrtve družinskega nasilja. Tako razlikovanje je nedopustno.

11.Ne glede na navedeno pa bi pobudnik glede na razpis iz leta 2004 o oddaji neprofitnih stanovanj v najem izboljšanje svojega položaja kot posledico odločitve Ustavnega sodišča lahko izkazal, če bi mu bilo zaradi te odločitve v postopku, ki je še odprt, priznanih toliko točk, kot je bilo potrebnih za uvrstitev med upravičence do najema neprofitnih stanovanj iz liste A. Tega ne izkazuje. Tudi če bi zaradi odločitve Ustavnega sodišča pobudnik uspel v odprtem postopku uveljaviti (dodatne) točke kot žrtev družinskega nasilja in kot invalid, ki je to postal zaradi tega nasilja, še vedno ne bi zbral skupaj toliko točk, kot so jih zbrali prosilci – upravičenci za dodelitev 7 neprofitnih stanovanj v najem. Ker odločitev Ustavnega sodišča na pobudnikov položaj (pri uveljavljanju pravice do neprofitnega stanovanja) ne more vplivati, je Ustavno sodišče zavrglo pobudo tudi v delu, ki se nanaša na prvi odstavek 6. člena Pravilnika.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj