Jedro

Dopisa, s katerim je tožena stranka zavrnila izpolnitev obveznosti iz upravne odločbe, s katero je sicer že odločila o tožnikovih upravičenjih, ni mogoče šteti za upravno odločbo, zato upravni spor zoper tak dopis ni dopusten.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS 1 zavrglo tožbo, ki jo je tožnik vložil zoper sporočilo tožene stranke z dne 30. 5. 2008, poslano tožniku v zvezi z njegovo zahtevo za izplačilo sredstev na podlagi odločbe tožene stranke z dne 21. 4. 2008. Iz navedenega sporočila izhaja, da tožnik ni upravičen do ugodnosti iz 173. člena SZ-1, saj je glede na predloženo gradbeno dovoljenje z dne 25. 2. 1987 že lastnik stanovanjske hiše. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da obravnavani dopis tožene stranke ni akt, ki bi se lahko izpodbijal s tožbo v upravnem sporu. Dodaja še, da izpolnitev obveznosti iz odločbe z dne 21. 4. 2008 tožnik lahko uveljavlja z izvršbo na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Navaja, da je tožena stranka z izpodbijanim aktom odločila o njegovi pravici oziroma pravni koristi, saj je na njegovo zahtevo za izplačilo sredstev odločila, da ni upravičen do ugodnosti iz 173. člena SZ-1. Ne glede na poimenovanje akta gre za po vsebini zadeve za odločitev, s katero se posega v njegove pravice oziroma pravne koristi. Ker v postopku ves čas odloča isti organ in individualno določena oseba, je očitno, da tudi z upravno izvršbo ne bi uspel, saj je o njeni upravičenosti organ že odločil. Sicer pa sodišče v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo, zakaj izpodbijani akt ni upravni akt, in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali je v tem upravnem sporu izpodbijani dopis tožene stranke upravni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. V drugem odstavku 2. člena ZUS-1 pa je določeno, da je upravni akt po tem zakonu upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da v tem upravnem sporu izpodbijano sporočilo oziroma dopis tožene stranke z dne 30. 5. 2008 ni upravni akt v smislu navedenih določb ZUS-1 in za to odločitev tudi navedlo razloge, zato ni utemeljena očitana kršitev pravil postopka v upravnem sporu. Tožena stranka s spornim dopisom namreč ni odločala o pravicah oziroma pravnih koristih tožnika, saj je bilo o njegovih pravicah iz 173. člena SZ-1 odločeno že z odločbo istega organa z dne 21. 4. 2008. S spornim dopisom je tožena stranka sicer zavrnila izplačilo sredstev, določenih v navedeni odločbi, in pri tem tudi navedla, da tožnik glede na predloženo dokumentacijo ni upravičen do ugodnosti iz 173. člena SZ-1. Ker pa je tožena stranka o teh upravičenjih že odločila s prej navedeno odločbo, spornega dopisa ni mogoče šteti za upravno odločbo, zato upravni spor zoper ta dopis ni dopusten.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je spornemu dopisu mogoče pripisati le učinke zavrnitve izpolnitve obveznosti iz odločbe z dne 21. 4. 2008. Zato je sodišče prve stopnje tožnika pravilno opozorilo, da lahko izpolnitev obveznosti tožene stranke iz navedene odločbe z dne 21. 4. 2008 pod pogoji, ki so določeni v 173. členu SZ-1 in ZUP, uveljavlja v postopku upravne izvršbe. Na drugačno odločitev o stvari ne vplivajo pritožbene navedbe, da v zadevi, kakršna je obravnavana, v upravnem postopku ves čas odloča isti organ, in sicer tako o tožnikovih pravicah iz 173. člena SZ-1 kot tudi v postopku upravne izvršbe. Po določbi drugega odstavka 289. člena ZUP upravno izvršbo denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti. Ta bo o morebitnem predlogu za izvršbo moral šele odločiti, njegova odločitev pa bo lahko predmet presoje v upravnem sporu.

8. Ker razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.