Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Gre za tako imenovani enostranski izvršilni postopek, ki ima specifične lastnosti in kateri uporabo nekaterih določb ZIZ v bistvu že pojmovno izključujejo. Bistvena značilnost takih postopkov je, da se začenjajo po uradni dolžnosti. Okrožno sodišče v Kopru ni upnik oz. stranka postopka, kot to napačno pojmuje dolžnik. Sodišče je v tem postopku dolžnikov ugovor po nepotrebnem poslalo v odgovor Okrožnemu sodišču.
Pritožba dolžnika se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v N.G. opr. št. I 114/05 z dne 1.3.2005, ker ta v ugovoru ni navedel nobenega od razlogov, ki bi izvršbo preprečeval. Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da je že v ugovoru povedal, da Okrožno sodišče v Kopru ne more biti kot proračunski organ izterjevalec, izvršbo bi lahko vložila le država in ne sodišče. Še več podpisani sodnik M.G., ki je podal odgovor na ugovor nima nobenega pooblastila, da zastopa okrožno sodišče, saj je to glede na Zakon o sodiščih zastopa navzven predsednik sodišča oz. pooblaščena oseba, kar pa iz dopisa z dne 31.3.2005, ki ga je podpisal okrožni sodnik M.G.ne izhaja. Denarno kazen za proračun lahko izterja samo Republika Slovenija in kako lahko individualno sodišče opravi izvršbo za svoj naslov in vprašanje je, ali je sodnik M. G. pooblaščena oseba sodišča za vlaganje izvršbe.
Pritožba ni utemeljena.
Že sodišče prve stopnje je dolžniku obrazložilo, da v obravnavanem primeru gre za izvršilni postopek, ki ga je sodišče zoper dolžnika uvedlo po uradni dolžnosti (2. odst. 2. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) in sicer po tem, ko je od Okrožnega sodišča v Kopru prejelo obvestilo, da dolžnik ni plačal denarne kazni, ki mu je bila naložena v plačilo s pravnomočnim in izvršljivim sklepom Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. K 148/2000, zaradi česar se predlaga izterjavo denarne kazni v izvršilnem postopku. Gre za tako imenovani enostranski izvršilni postopek, ki ima specifične lastnosti in kateri uporabo nekaterih določb ZIZ v bistvu že pojmovno izključujejo. Bistvena značilnost takih postopkov je, da se začenjajo po uradni dolžnosti in izpeljejo v celoti po uradni dolžnosti, brez sodelovanja upnika kot stranke v postopku. V tovrstnih postopkih je edina stranka dolžnik, upnika v izvršilnem procesnem smislu pa v takih postopkih ni. Tako tudi ni v predmetni zadevi, ko postopek teče po uradni dolžnosti Okrožno sodišče v Kopru in upnik oz. stranka postopka kot to napačno pojmuje dolžnik. Res je, da je sodišče v tem postopku dolžnikov ugovor po nepotrebnem poslalo v odgovor Okrožnemu sodišču v Kopru in je odgovor res podal podpredsednik okrožnega sodišča, vendar pa to na pravilnost in zakonitost postopka ni imelo nobenega vpliva. Ker je pritožba dolžnika v navedeni smeri neutemeljena jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).