Jedro

Po določbi četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili dve leti. Ta institut je uveden z novelo ZP-1J in se uporablja od 6.11.2016. Po navedeni določbi zavrže predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče brez presoje okoliščin. Gre za samostojen institut, ki kot pogoj za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja določa, da morata od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preteči dve leti, torej neodvisno od dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po izteku enega leta od poteka preizkusne dobe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Postojni je s sklepom EPVD 50/2016 z dne 13.1.2017 zavrglo predlog storilca R.Š. z dne 4.1.2017 za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil storilec. Navaja, da takšne odločitve ni pričakoval, saj mu v nobenem dokumentu doslej ni bilo pojasnjeno, da ne more vložiti predloga za odložitev, če še nista minili dve leti od zadnje preizkusne dobe. Meni, da je sodišče napačno uporabilo novo določbo Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1), ki pa ne more veljati za nazaj. Isto sodišče je po poteku enega leta od zadnje preizkusne dobe izdalo sklep, da se prenehanje ne izreče (EPVD 36/2014 z dne 21.11.2016). Z navedenim sklepom so prenehale pravne posledice prejšnjega postopka in je sodišče nezakonito uporabilo podatke iz kazenske evidence. Predlaga, da višje sodišče razveljavi izpodbijani sklep in da se njegovemu predlogu ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili dve leti. Ta institut je uveden z novelo ZP-1J (Ur. list. RS 32/2016) in se uporablja od 6.11.2016. Po navedeni določbi zavrže predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče brez presoje okoliščin. Gre za samostojen institut, ki kot pogoj za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja določa, da morata od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preteči dve leti, torej neodvisno od dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po izteku enega leta od poteka preizkusne dobe.

5. Storilec je ponovni predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja podal 4.1.2017, v zvezi s prekrškom, ki ga je storil 4.9.2016 (glej: sodba Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici PR 34/2016 z dne 28.11.2016, pravnomočna 8.12.2016). Gre za prekršek storjen znotraj roka enega leta od izteka preizkusne dobe. Ta je namreč po sklepu EPVD 36/2014 Okrajnega sodišča v Postojni z dne 14.07.2014 iztekla 20.11.2015 (1). Glede na datum izteka preizkusne dobe določene z navedenim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in datum vložitve novega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, to je po uveljavitvi določbe četrtega odstavka 202.d člena ZP-1J, je zato sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da obstoji zakonska ovira za ponovno odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker od izteka preizkusne dobe določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista minili dve leti.

6. Neutemeljen je tudi očitek, da gre za nepričakovano odločitve, saj mu v nobenem dokumentu doslej ni bilo pojasnjeno, da ne more vložiti predloga za odložitev, če še nista minili dve leti od zadnje preizkusne dobe. Gre za posledico, ki je predpisana z zakonom, storilec pa ne more pričakovati, da ga bo sodišče ob vsakem posameznem prekršku opozarjalo tudi na vse posledice, ki ga lahko doletijo ob morebitnih novih prekrških.

7. Pritožbeno sodišče glede na povedano ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato je, ob ugotovitvi, da v postopku ni bila zagrešena nobena od kršitev na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožbo storilca kot neutemeljeno zavrnilo (168. člen ZP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 kot strošek pritožbenega postopka naložilo v plačilo sodno takso v znesku 20,00 EUR (tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

Op. Št. 1: Glede na to, da je bil sklep EPVD 36/2014 z dne 14.6.2014 storilcu vročen 20.08.2014, določena preizkusna doba 15 mesecev, ki začne teči naslednji dan po prejemu sklepa, bi bil pravilni datum izteka preizkusne dobe 21.11.2015.