Jedro

V primeru izdaje zamudne sodbe po 318. členu ZPP ni podalge za uporabo določbe 3. odstavka 163. člena ZPP. Določbo, da mora stranka zahtevati povrnitev stroškov že v predlogu, če gre za odločbo, ki jo izda sodišče brez poprejšnjega obravnavanja, je treba tolmačiti tako, da to velja le v primerih, ko je z zakonom predpisano, da bo o predlogu vedno odločeno brez poprejšnjega obravnavanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

V tej pravdni zadevi je prvostopno sodišče dne 31.3.2000 izdalo zamudno sodbo. Po izdaji sodbe je tožeča stranka vložila predlog za povrnitev pravdnih stroškov. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom z dne 17.4.2000 predlog tožeče stranke zavrnilo z obrazložitvijo, da je sodišče izdalo zamudno sodbo brez obravnavanja, zaradi česar bi morala tožeča stranka opredeljeno zahtevati povrnitev stroškov že v tožbi, o kateri je sodišče odločalo. Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka in zatrjuje zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka povrnitev pravdnih stroškov zahtevala v tožbi. Takrat pa stroškov ni mogla specificirati, ker zanje v naprej ni vedela. Prav tako ni mogla vedeti, da bo sodišče izdalo zamudno sodbo. Tako je ugotovilo okoliščino, ki jo opredeljuje 7. odstavek 163. člena ZPP. Postopek je bil končan zunaj obravnave. Tožeča stranka je v skladu s 7. odstavkom 163. člena ZPP pravočasno, v 15 dneh predlagala povrnitev stroškov tudi po višini. Pritožba je utemeljena. Ni mogoče pritrditi pritožbi, da je tožeča stranka že v tožbi zahtevala povrnitev pravdnih stroškov. Za povrnitev stroškov morajo biti ti konkretno opredeljeni, torej specificirani (2. odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99)). V tožbi tožeča stranka svojih stroškov ni navedla opredeljeno. Pravilne pa so nadaljnje pritožbene trditve o zmotni uporabi materialnega prava. Prvostopno sodišče je izdalo zamudno sodbo, ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo, torej brez poprejšnjega obravnavanja. V primeru izdaje zamudne sodbe po 318. členu ZPP po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za uporabo določbe 3. odstavka 163. člena ZPP. Določbo, da mora stranka zahtevati povrnitev stroškov že v predlogu, če gre za odločbo, ki jo izda sodišče brez poprejšnjega obravnavanja, je treba tolmačiti tako, da to velja le v primerih, ko je z zakonom predpisano, da bo o predlogu vedno odločeno brez poprejšnjega obravnavanja. Stranka mora namreč vnaprej vedeti (ali bi morala vedeti), da ne bo obravnavanja oziroma naroka, zaradi česar si mora možnost povrnitve stroškov zagotoviti že v predlogu. Kadar pa je odločanje brez poprejšnjega obravnavanja le ena od možnosti in za zamudno sodbo po 318. členu ZPP to zanesljivo velja, saj je izdana na podlagi tožbe, za katero je sicer praviloma predviden redni postopek ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja (1. odstavek 4. člena ZPP), je treba smiselno uporabiti 7. odstavek 163. člena ZPP. Gre za okoliščino, ki ni odvisna od tožeče stranke, ki povzroči konec postopka zunaj obravnave, zato tožeči stranki pripada 15 dnevni rok od vročitve sodbe, v katerem lahko opredeljeno zahteva povrnitev stroškov. Ker je prvostopno sodišče 3. odstavek 163. člena ZPP v obravnavanem primeru tolmačilo drugače in posledično zavrnilo predlog tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov, je po presoji pritožbenega sodišča zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), da bo lahko, upoštevaje 7. odstavek 163. člena ZPP, vsebinsko odločilo o zahtevi tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.