Jedro

Dolgovni seznam oz. seznam zaostalih obveznosti dolžnika po 2. odst. 44. čl. ZDavP ni izvršilni naslov po ZIP. Pri prisilni izterjavi davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja (2. odst. 81. čl. ZDavP) po takem seznamu mora zato upnik predlogu za izvršbo ali zavarovanje priložiti vse izvršljive odločbe. Naravo pritrdilne odločbe je mogoče priznati davčnemu obračunu pri samoobdavčitvi (109. do 113. čl. ZDavP). Če dolgovni seznam vključuje tudi obveznosti po davčnih obračunih, mora upnik priložiti predlogu za izvršbo ali zavarovanje tudi vse relevantne davčne obračune (na obrazcih).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je na podlagi overjenega dolgovnega seznama in odločbe št. 4-416-164/95 z dne 6.2.1995 zaradi zavarovanja izvršljivih terjatev v skupnem znesku 12.000,00 SIT, obresti in stroškov dovolilo izvršbo z vknjižbo zastavne pravice pri dolžniku lastni eni polovici nepremičnin vl. št. 325 k.o. K..V presežku, to je v delu, v katerem je upnik predlagal vknjižbo zastavne pravice pri isti nepremičnini zaradi zavarovanja upnikovih terjatev po overjenem dolgovnem seznamu iz naslova davkov in prispevkov nad zneskom 12.000,00 SIT z obrestmi in stroški do uveljavljanega skupnega zneska 993.934,50 SIT, je prvostopno sodišče predlog zavrglo. Dolgovni seznam je sicer izvršilni naslov, mora pa biti sestavljen na podlagi odločb iz 1. odst. 44. čl. ZDavP, ki bi morale biti priložene predlogu za dovolitev zavarovanja. Posameznih odločb kot predpisanih izvršilnih naslovov upnik ni predložil, zato je bilo treba predlog kot nepopoln zavreči. Proti zavrnilnemu delu sklepa se pritožuje upnik in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je po 16. čl. izvršilni naslov lahko tudi druga odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. Zakon o davčnem postopku v 2. odst. 44. čl. opredeljuje kot izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti. Ni res, kar trdi sodišče, da temelji dolgovni seznam le na izdanih odmernih ali ugotovitvenih odločbah, temveč tudi na davčnih obračunih. Davčni obračun je namreč tudi izvršilni naslov.

Po 1. odst. 16. čl. Zakona o prispevkih za socialno varnost so delodajalci dolžni dostaviti davčnemu organu obračun prispevkov za socialno varnost, zasebniki pa tudi plačilne liste za pri njih zaposlene. Ti obračuni predstavljajo izvršilni naslov. Prav tako davčni zavezanci predlagajo davčnemu organu 15-dnevne akontacije prometnega davka, kakor tudi trimesečne obračune prometnega davka. V primerih davčnih obračunov davčni zavezanec sam dostavi obračun in če je ta pravilen, davčni organ nima razloga, da bi izdal kakršnokoli odločbo (samoobdavčitev). Ravno zaradi tega so ti obračuni opredeljeni kot izvršilni naslov. Davčni organ izda odločbo o neobračunanem oz. nepravilno obračunanem davku le v primeru, ko davčni zavezanec ne obračuna oz. nepravilno obračuna davek in ostale dajatve. Ravno zaradi tega je davčni organ sodišču predložil odločbe le za tisti davčni dolg, ki se izterjuje na podlagi pravnomočnih in izvršljivih odločb. V primerih, ko je davčni zavezanec dostavil pravilne davčne obračune, davčni organ ni imel razloga za izdajo odločb, zato je kot izvršilni naslov predložil seznam zaostalih davčnih obveznosti. S stališča, ki ga je v konkretni zadevi zavzelo sodišče, le-to ščiti davčne dolžnike in s tem spravlja v neenak položaj davčne zavezance, ki redno poravnavajo svoje davčne obveznosti.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik je predlagal zavarovanje denarne terjatve v znesku 993.934,50 SIT z zastavno pravico na nepremičnini. Kot podlago oz. izvršilni naslov je predložil dolgovni seznam (seznam zaostalih obveznosti dolžnika) in nato še dodatno odločbo št. 4-416-164/95 z dne 6.2.1995. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za način zavarovanja upnikove terjatve, ki ga določa Zakon o izvršilnem postopku (ZIP) v 244. do 251. čl. Po 248. čl. ZIP je pogoj za zastavno pravico izvršilni naslov, ki se glasi na denarno terjatev.

Kaj je izvršilni naslov, pove določba 16. čl. in 2. odst. 17. čl. ZIP v zvezi z 244. čl. ZIP. V vseh naštetih primerih gre za odločbo upravnega organa. V obravnavanem primeru je upnik predložil dolgovni seznam zaostalih obveznosti, ki je po 2. odst. 44. čl. Zakona o davčnem postopku (ZDavP, Ur. l. RS št. 18/96) izvršilni naslov.

Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da to velja za upravno izvršbo, ki se opravi po postopkovnih določbah ZDavP in za katero je pristojen upravni organ. Prisilno izterjavo iz dolžnikovega nepremičnega premoženja pa opravi na zahtevo davčnega organa sodišče po ZIP (81. čl. ZDavP). To pomeni, da mora sodišče pri presoji po predlogu za prisilno izterjavo davčnih obveznosti iz dolžnikovega nepremičnega premoženja uporabiti določbe ZIP in ne ZDavP. Ko je torej v 2. odst. 81. čl. ZDavP predpisano, da opravi sodišče prisilno izterjavo davkov iz nepremičnega premoženja po Zakonu o izvršilnem postopku, lahko sodišče ugodi le tistemu predlogu, ki izpolnjuje pogoj iz 16. čl. in 17. čl. oz. 248. čl. ZIP. Po Zakonu o izvršilnem postopku je izvršilni naslov samo odločba (in poravnava), kar potrjuje tudi upnik v pritožbi, ko se sklicuje na druge odločbe v smislu 3. tč. 2. odst. 16. čl. ZIP. Dolgovni seznam oz. seznam zaostalih obveznosti dolžnika je izvršilni naslov v upravni izvršbi oziroma v izvršbi po ZDavP, ni pa izvršilni naslov v izvršbi po ZIP.

Iz določb ZDavP jasno izhaja, da seznam zaostalih obveznosti dolžnika ni odločba in tega upnik v svojih pritožbenih trditvah tudi ne zatrjuje. Ker je le odločba izvršilni naslov za izvršbo, ki se opravi po ZIP, torej seznam zaostalih obveznosti dolžnika iz 2. odst. 44. čl. ZDavP ni ustrezen izvršilni naslov za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja.

Izvršilni naslov po 16. in 17. čl. ZIP so izvršljive upravne odločbe in druge odločbe, za katere zakon določa, da so izvršilni naslov.

Zato je pritrditi prvostopnemu sodišču, da je lahko izvršilni naslov v izvršilnem postopku po ZIP dolgovni seznam skupaj z vsemi izvršljivimi odločbami. Te morajo biti izvršilnemu sodišču predložene skupaj s predlogom (1. odst. 36. čl. ZIP). Ko upnik v zvezi s tem navaja, da je po 1. odst. 44. čl. ZDavP kot izvršilni naslov naveden tudi davčni obračun, ki ga v primeru samoobdavčitve (109. do 113. čl. ZDavP) davčni zavezanec sam sestavi in z njim obračuna davke, pritožbeno sodišče meni, da ga je mogoče enačiti z odločbo. Davčni obračun je smiselno šteti za pritrdilno odločbo davčnega organa, ker davčni organ zaradi pravilnosti obračuna tak obračun sprejme in ga potrdi in ob tem nima razloga, da bi izdal kakršnokoli odločbo. V skladu z določbami 109. do 113. čl. ZDavP izda odločbo le v primeru, ko davčni zavezanec ne obračuna oz. nepravilno obračuna davek in ostale dajatve. Potemtakem je mogoče davčnemu obračunu kot pritrdilni odločbi priznati lastnost izvršilnega naslova iz 16. in 17. čl. ZIP.

Zgoraj navedeno pa ne spreminja bistvene ugotovitve, da dolgovni seznam oz. seznam zaostalih obveznosti dolžnika ni ustrezen izvršilni naslov za izvršbo po Zakonu o izvršilnem postopku in da mora za izterjavo davkov z izvršbo na nepremičnine upnik sodišču predložiti izvršljivo odločbo (18. čl. ZIP) in "izvršljivi" davčni obračun oz.

vse odločbe in vse davčne obračune, če upnik izterjuje obveznosti iz različnih odločb ali iz različnih davčnih obračunov. Priložitev izvršilnega naslova predlogu je po 1. odst. 36. čl. ZIP obvezna, torej mora upnik predložiti vse odločbe in vse davčne obračune (na obrazcih, 3. odst. 109. čl. ZDavP), sicer je predlog za izvršbo nepopoln. V obravnavanem primeru upnik kljub pozivu sodišča razen odločbe z dne 6.2.1995 drugih pravih izvršilnih naslovov ni predložil, zato je bila odločitev prvostopnega sodišča, ko je predlog za dovolitev izvršbe (oz. za zavarovanje) v delu, glede katerega upnik ni predložil izvršilnega naslova ali izvršilnih naslovov, zavrglo, pravilen. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP).