Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da ni podan obnovitveni razlog po določbi 1. točke 249. člena ZUP ter da tožnik obnove postopka ni predlagal v roku 1 meseca kot določa 1.odstavek 252. člena ZUP. Zato utemeljeno ni ugodilo njegovemu zahtevku, da se mu v obnovi postopka prizna čas zaposlitve pri X.Y. od 5.11.1930 do 10.4.1941 v zavarovalno dobo na podlagi prič.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se dovoli obnova postopka, končanega pri tožencu z odločbo št. I-368.940 z dne 12.10.1993, in da se mu v obnovi postopka prizna v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba čas dela pri XY v času od 5.11.1930 do 10.4.1941 in da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik in predlaga, da se njegovemu zahtevku ugodi. Navaja, da je upokojeni krojač, delovni invalid I. stopnje od 21.6.1966 zaradi bolezni in da ima zelo skromno pokojnino, s katero se komaj preživlja. Zato prosi, da se mu v pokojninsko dobo prizna tudi obdobje zaposlitve od leta 1930 do 1941 pri XY v Buzetu in v dokaz prilaga po sodnem tolmaču overjen prevod potrdila XY prijavi in vpisu podjetja. Nadalje navaja, da mu do leta 1990 niso dovolili dokupa let, ker je invalid I. kategorije, po tem letu, ko je bil dovoljen, pa je bilo prepozno.

V odgovoru na pritožbo toženec povzema bistvene ugotovitve in zaključke prvostopnega sodišča in predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in na podlagi pravilne uporabe materialnega prava o zadevi tudi pravilno odločilo.

Pri tem ni kršilo določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sodbo je temeljito in pravilno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in jih zato v izogib ponavljanju znova ne navaja. Glede na pritožbene navedbe pa poudarja le še naslednje.

Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno prvostopnega sodišča (ki je izvedene dokaze skrbno ocenilo), da ni podan obnovitveni razlog v smislu 1. točke 249. člena ZUP in z njegovo ugotovitvijo, da tožnik tudi ni predlagal obnove postopka v enem mesecu od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze, kot to določa 1. odstavek 252. člena omenjenega zakona. Ker niso izpolnjeni predpisani pogoji za obnovo postopka, njegovemu zahtevku ni moglo ugoditi in mu tudi pritožbeno sodišče ne more.

Okoliščine, na katere opozarja tožnik, to je, da je delovni invalid in da ima skromno pokojnino, so za samo odločitev v omenjenem sporu pravno irelevantne. Na drugačno odločitev, kot jo je že sprejelo prvostopno sodišče, tudi ne more vplivati že omenjena listina, ki jo je tožnik prvostopnemu sodišču predložil v italijanskem jeziku, pritožbi pa priložil njen prevod v slovenskem jeziku. Iz nje je le razvidno, da je tožnik po poklicu krojač in da je z 9.3.1930 predložil XY prijavo št. 16283 iz registra podjetij - po predpisih in da je bil vpisan vsaj do leta 1940. Torej ta listina ne dokazuje, da je bil pritožnik pri XY v delovnem razmerju.

Glede na obrazloženo je pritožba ostala brezuspešna.