Jedro

Tožniki s tožbo zahtevajo varstvo pred motenjem posesti, ker jim je tožena stranka, t. j. Etažni lastniki stavbe ... (ne posamezni poimensko navedeni etažni lastniki) z namestitvijo zapornic onemogočila (dotedanjo) uporabo parkirišč. Zapornice so skupna naprava večstanovanjske stavbe, ki je v solasti Etažnih lastnikov stavbe ... Ker etažni lastniki odločitve, ki se nanašajo na upravljanje s solastnim oziroma skupnim premoženjem sprejemajo s predpisano večino (odvisno, ali gre za posle redne ali izredne uprave), po svojih organih (zakonito) sprejeti sklepi pa vežejo vse etažne lastnike, ki so v določenem časovnem trenutku člani te skupnosti, so izpolnjeni pogoji za podelitev pravdne sposobnosti toženi stranki. V prid podelitvi pravdne sposobnosti govore tudi procesna ekonomija in neodvisnost pravnih razmerij od spremembe članstva (v primeru spremembe lastništva je treba v postopek pritegniti novega lastnika).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke ugodi in se Etažnim lastnikom stavbe št. 989 k. o. X, prizna lastnost pravdne stranke.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa zavrnilo predlog tožnikov za priznanje lastnosti pravdne stranke Etažnim lastnikom stavbe št. 989 k. o. X (v nadaljevanju EL) in jim v II. točki izreka sklepa naložilo, da dopolnijo tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe tako, da popravijo naziv tožene stranke z navedbo konkretnih imen fizičnih in pravnih oseb, ki so etažni lastniki stavbe št. 989 k. o. X. Zoper sodbo se pritožujejo tožniki iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu tožnikov za priznanje lastnosti pravdne stranke EL ugodi, podredno pa, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V predmetni zadevi je sporna pasivna legitimacija etažnih lastnikov kot subjekta, ki se mu v določeni pravdi prizna lastnost pravdne stranke. Nastopanje etažnih lastnikov pred sodiščem v zakonu ni urejeno, gre za pravno praznino, v sodni praksi pa se pojavljajo različna stališča glede možnosti podelitve sposobnosti biti stranka EL v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZPP. Sodna praksa je EL priznala lastnost pravdne stranke v sklepih Višjega sodišča v Mariboru I Cp 66/2013 in Cp 1153/2002, in v sklepih Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 852/2010 in I Cpg 1127/2007. V bazi sodnih odločb pa je moč zaslediti tudi sodno prakso, ki pritrjuje stališču izpodbijanega sklepa in sicer gre za sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 293/2012. Problematiko nastopanja skupnosti etažnih lastnikov v sodnih postopkih je natančno analizirala tudi dr. Anita Dolinšek (Nastopanje skupnosti etažnih lastnikov v sodnih postopkih, Pravni letopis 2014, GV Založba, stran 53-71). Tožniki se pridružujejo mnenju avtorice članka, da je treba skupnosti etažnih lastnikov priznati pravno sposobnost in ji dovoliti, da nastopa v pravnem prometu ter tudi pred sodiščem (na aktivni in pasivni strani). Tožniki izpostavljajo ekonomičnost in hitrost postopka ter ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in 6. člena EKČP. Če bi tožeča stranka morala tožene stranke navajati poimensko in sicer vse etažne lastnike v stanovanjski stavbi, bi pri vročanju tožbe prišlo do procesnega zastoja. Navedena stanovanjska stavba ima 70 posameznih delov in kar 81 etažnih lastnikov, njihova lastniškopravna razmerja pa niso aktualna oziroma ne izražajo dejanskega stanja. Tožniki utemeljeno menijo, da določeni etažni lastniki niso več živi (letnice rojstva etažnih lastnikov se gibljejo tudi okrog leta 1920). V takšnem primeru se postavlja vprašanje dedovanja odprtih zapuščinskih postopkov in podobna pravna vprašanja, ki so po večini lahko neurejena ter preprečujejo pravno varnost tožnikov. Poleg tožbe za motenje posesti tožniki vlagajo tudi predlog za izdajo začasne odredbe, o katerem je treba odločiti nemudoma, saj tožnikom nastaja nenadomestljiva škoda. Bistvena je ustavna pravica do sodnega varstva, ki bi bila ob takšnem postopanju v pretežni meri izvotljena. Tožniki sodnega varstva ne bi bili deležni, oziroma vsaj ne v razumnem času. Med premoženje skupnosti lastnikov pa spadajo tudi denarna sredstva na računu, ki jih plačujejo člani iz naslova upravljanja večstanovanjskih stavb in plačil v rezervni sklad. Argument glede neobstoja premoženja, na katerega je moč poseči z izvršbo, zato ni sprejemljiv. Za plačilo iz rezervnega sklada je resda zakonsko predpisana namenska raba (prvi odstavek 44. člena Stanovanjskega zakonika; v nadaljevanju SZ-1), vendar je treba izpostaviti tudi četrti odstavek 23. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL), iz katerega se lahko krijejo stroški izvedbe nekaterih dejanj, ki so potrebna za odločanje sodišča. Pritožba je utemeljena.

Sklep odreka podelitev pravdne sposobnosti EL z utemeljitvijo, da tožena stranka nima premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo. Kot dodatni razlog pa še navaja, da ne gre za tolikšno število etažnih lastnikov (potrditvi tožnikov ima stavba 81 etažnih lastnikov), da bi bila ogrožena ali nesorazmerno otežena uveljavitev zahtevanega sodnega varstva.

Sodišče sme izjemoma, s pravnim učinkom v določeni pravdi, priznati lastnost stranke tistim oblikam združevanja, ki nimajo sposobnost biti stranka (niso fizična ali pravna oseba ali oseba, ki ji je s posebnimi predpisi priznana lastnost pravdne stranke). Po določbi tretjega odstavka 76. člena ZPP lahko pravdno sposobnost sodišče podeli tistim oblikam združevanja, ki v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti, če imajo premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo.

Z vprašanjem podelitve pravdne sposobnosti etažnim lastnikom se je poglobljeno ukvarjala dr. Anita Dolinšek,(1) ki je ob analizi (neusklajene) sodne prakse in primerjavi z ureditvijo sosednjih držav (Avstrija, Nemčija …), prišla do zaključka, da ima skupnost etažnih lastnikov določene značilnosti, ki jo delajo podobno združbam, ki imajo svojo lastno subjektiviteto. Ugotavlja, da (slovenska) sodna praksa sicer ni naklonjena podelitvi pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov, čeprav sama meni, da izpolnjujejo „glavne pogoje“, ki jih priznava sodna praksa, npr. relativna trajnost takšnih združb, ločenost premoženja, ločenost subjektivitete, možnost identificirati stranko, urejeno zastopanje. Gre za 1) dejansko skupnost, ki temelji na stvarnopravnih temeljih, etažni lastnini, ki jo tvorita lastninska pravica na posameznem delu in solastnina na skupnih delih in napravah (105. člen Stvarnopravnega zakonika; v nadaljevanju SPZ), 2) s pridobitvijo lastninske pravice na posameznem delu stavbe etažni lastniki postanejo nujno in neodvisno od svoje volje člani solastninske skupnosti, lahko pa tudi skupnolastninske skupnosti (23. člen SZ-1), 3) združevalno razmerje se nanaša predvsem na uporabljanje stvari, na katerih imajo etažni lastniki skupaj lastninska upravičenja, 4) ima premoženje (ne le sredstva rezervnega sklada, ki so strogo namenska), npr. druga denarna sredstva, če jih upravnik zbira v imenu in na račun etažnih lastnikov in jih vodi na posebnem računu, in 5) ima svoje organe (členi 34 do 39 SZ-1) in zakonitega zastopnika (upravnik je pooblaščenec etažnih lastnikov v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe in skrbi, da se izvršujejo pravice in obveznosti sklenjenih poslov, drugi odstavek 48. člena SZ-1).

Sodna praksa o vprašanju podelitve pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov, bodisi na aktivni, bodisi na pasivni strani, ni enotna. Kot pravilno ugotavlja pritožba, višje sodišče v zadevah, na katere se sklicuje izpodbijani sklep, gre za zadevi II Cp 2143/2013 z dne 5. 3. 2014 in II Cp 293/2012 z dne 15. 6. 2012, skupnosti etažnih lastnikov pravdne sposobnosti ni podelilo z utemeljitvijo, da nima premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo. Drugačno stališče pa je višje sodišče zavzelo v zadevah VSM sklep Cp 1153/2002(2) z dne 4. 3. 2002, VSL sodba I Cpg 1127/2007 z dne 27. 5. 2008,(3) VSL sklep I Cpg 852/2010 z dne 14. 9. 2010,(4) v katerih je izpostavilo, da ni bistveno, da gre za neko stalno obliko združevanja in tudi ne, da ima premoženje.

Vrhovno sodišče, ki skrbi za poenotenje sodne prakse, stališča o tem vprašanju še ni zavzelo. V zadevi II DoR 154/2013 z dne 21. 11. 2013 je med drugim dopustilo revizijo glede vprašanja: „Ali je skupnost etažnih lastnikov v obravnavani zadevi aktivno legitimirana za izterjavo stroškov obratovanja, plačila v rezervni sklad in investicijskih stroškov,“ vendar o njej še ni odločilo.

V predmetni zadevi tožniki (etažni lastniki) trdijo, da jim je tožena stranka, t. j. Etažni lastniki stavbe št. 989 k. o. X, z namestitvijo zapornic, za katere jim niso izročili ključev, onemogočila uporabo parkirišč in jih s tem motila v do tedaj izvrševani posesti.

Zapornice so skupna naprava večstanovanjske hiše, ki je v solasti etažnih lastnikov stavbe št. 989 k. o. X. Po veljavni zakonodaji (način odločanja lastnikov o poslih upravljanja večstanovanjske stavbe ureja SZ-1 v členih 34 do 40) etažni lastniki odločitve, ki se nanašajo na upravljanje s solastnim oziroma skupnim premoženjem večstanovanjske stavbe sprejemajo s predpisano večino (odvisno, ali gre za posle redne ali izredne uprave), po svojih organih, (zakonito) sprejeti sklepi pa vežejo vse etažne lastnike, ki so v določenem časovnem trenutku člani te skupnosti.

Navedeno govori v prid pritožbenemu stališču, da so v predmetni zadevi izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 76. člena ZPP za podelitev pravdne sposobnosti toženi stranki.

Pritožba utemeljeno opozarja tudi na probleme (vročanje tožbe, ugotavljanje dejanskih etažnih lastnikov, ekonomičnost in hitrost postopka, sodno varstvo v razumnem času), v kolikor bi obveljalo stališče izpodbijanega sklepa, da je treba poimensko navajati vse etažne lastnike stanovanjske stavbe. Stališče izpodbijanega sklepa, da število etažnih lastnikov (gre za 81 etažnih lastnikov) ni tolikšno, da bi bila zaradi tega ogrožena ali nesorazmerno otežena uveljavitev zahtevanega sodnega varstva, ne vzdrži. Neodvisnost pravnih razmerij od spremembe članstva (v primeru spremembe lastništva je treba v postopek pritegniti novega lastnika) in procesna ekonomija, govore v prid podelitvi pravdne sposobnosti toženi stranki.

Po povedanem pritožbeno sodišče ocenjuje, da je zavzeto stališče izpodbijanega sklepa materialnopravno zmotno. Na podlagi pete alineje 358. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče odločitev v I. točki izreka spremenilo tako, da je predlogu tožeče stranke ugodilo in toženi stranki podelilo pravdno sposobnost. Ob robu naj pritožbeno sodišče le še doda, da se v primeru, da bi obveljalo stališče izpodbijanega sklepa o poimenski navedbi posameznih etažnih lastnikov, postavlja vprašanje (pravilne) pasivne legitimacije (tožena stranka ne trdi, da bi bili povzročitelji motilnega dejanja posamezni etažni lastniki).

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo, ker je pravica do povračila stroškov odvisna od odločbe o glavni stvari (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 163. člena ZPP).

(1) Dr. Anita Dolinšek, Nastopanje skupnosti etažnih lastnikov v sodnih postopkih, Pravni letopis 2014, GV Založba, stran 53 – 71. (2) V njej je pritožbeno sodišče soglašalo s prvostopenjskim sodiščem, ki je Zboru etažnih lastnikov priznalo lastnost pravdne stranke z učinkom v obravnavanem postopku, ker so na njem udeleženci soglasno sklenili, da bodo postavili premična vrata in stanovalci K. ne bodo dobili upravljalcev za odpiranje teh, s čimer je Zbor etažnih lastnikov motil tožečo stranko v posesti podvoza.

(3) V njej je zavzeto stališče, da ni ovire, da sodišče etažnim lastnikom ne bi moglo priznati lastnosti stranke v pravdnem postopku, ker poimenska navedba etažnih lastnikov po specialni določbi 68. člena SZ-1 ni potrebna.

(4) V njej je pritožbeno sodišče v nasprotju s prvostopenjskim sodiščem menilo, da je treba tožeči stranki, etažnim lastnikom, ki jih zastopa upravnik, priznati lastnost pravdne stranke (spor izvira iz pravnega posla, ki so ga sklenili etažni lastniki, ki jih je zastopal upravnik), ker so etažni lastniki s tožečo stranko sklenili pogodbo za obnovo fasade in preko upravnika tudi zbirali in nakazovali denar za plačilo tožeče stranke.