Jedro

Ena izmed predpostavk podjemnikove odgovornosti za stvarne napake je, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere. Ta predpostavka se domneva. Zato se lahko podjemnik odgovornosti razbremeni le, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 5.690,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 15. 20131 in ji povrniti njene pravdne stroške v višini 1.798,35 EUR s pripadki.

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka "iz vseh pritožbenih razlogov". Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da to sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je njeno zavrnitev in priglasila stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo odškodnine v višini 5.690,56 EUR. Navedla je, da je toženi stranki naročila, naj na objektu na naslovu L. položi parket, to delo pa je decembra 2010 tožena stranka opravila z napakami. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da samo dejstvo obstoja napak ni bilo sporno, prav tako ne višina stroškov za odpravo napak. Sporno pa je, ali je tožena stranka za napake odgovorna. Na podlagi poročila izvedenca, ki ga je v postopku za zavarovanje dokazov Z 54/2012 postavilo Okrajno sodišče v Kranju, je sodišče prve stopnje presodilo, da so ugotovljene napake posledica neustrezno izvedene podlage in/ali neustreznega lepljenja parketa na podlago. Ob tem je ugotovilo, da je tožeča stranka napake grajala pravočasno. Zato je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

6. Pritožnik opozarja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj meni, da sta bili pravdni stranki v poslovnem razmerju na podlagi podjemne pogodbe. Po njegovem stališču bi moralo sodišče prve stopnje glede roka za grajanje napak uporabiti določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o prodajni pogodbi rekoč, da je tožeča stranka uveljavljala napako na materialu,2 s katerim se je delo opravilo. Pri tem se sklicuje na 620. člen OZ. Po določilu prvega odstavka tega člena se pogodba, s katero se ena stranka zavezuje izdelati določeno premično stvar iz svojega materiala, v dvomu šteje za prodajno pogodbo.

7. S podjemno pogodbo se podjemnik zaveže opraviti določen posel (619. člen OZ). Prodajalec pa se s prodajno pogodbo zaveže kupcu izročiti določeno stvar tako, da bo kupec pridobil lastninsko pravico na tej stvari (prvi odstavek 435. člena OZ). Podjemnikovo in prodajalčevo izpolnitveno ravnanje se torej med seboj razlikujeta po načinu izpolnitve: podjemnikovo ima značilnosti storitve, prodajalčevo pa ima značilnosti dajatve.3 Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali na podlagi podjemne pogodbe.4 Po določilu tretjega odstavka 620. člena OZ se pogodba vsekakor šteje za podjemno pogodbo, če sta imela pogodbenika v mislih zlasti podjemnikovo delo. Dodatno utemeljevanje, zakaj gre za tovrstno pogodbe, glede na ugovore tožene stranke ni bilo potrebno. Tožena stranka je namreč v odgovoru na tožbo pritrdila navedbam tožeče stranke, da je tožena stranka po tožničinem naročilu položila parket na omenjenem naslovu, natančneje, da je izvedla podpolagalska dela, parketarska dela, brušenje parketa in da je položila letve ter pohodne lepljene plošče na stopnice (l. št. 24). Na podlagi takšnega opisa posla pa pritožbeno sodišče ne dvomi v presojo sodišča prve stopnje, da ima pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, pravno naravo podjemne pogodbe, saj sta imela pogodbenika v mislih zlasti podjemnikovo delo. Sicer pa se tudi v primeru, če je vzrok za napako izdelane stvari v napaki materiala, uporabljajo pravila podjemne pogodbe o podjemnikovi odgovornosti za napake (prim. drugi odstavek 621. člena OZ).5 Zato je zmotno pritožnikovo stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe o prodajni pogodbi. Posledično tudi sklicevanje pritožnika na odločbo VSK I Cpg 156/2003, ki se nanaša na prodajno pogodbo, za odločitev v tej zadevi ni relevantno.

8. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je prvostopenjsko sodišče povsem izven trditvene podlage tožeče stranke ugotovilo, da je do napak prišlo zaradi neustrezno izvedene podlage in/ali neustreznega lepljenja parketa na podlago. To je tožeča stranka izrecno navedla v II. točki tožbe in poudarila, da je krivda za odstopanje parketa na toženi stranki, ki je dela izvedla v nasprotju s pravnim standardom dobrega strokovnjaka (l. št. 2).

9. Za podjemnikovo odgovornost za skrite stvarne napake opravljenega posla morajo biti izpolnjene naslednje predpostavke:6

1.) _Opravljen posel ima napako_. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je šlo "za poškodbo parketa zaradi delovanja zunanjih dejavnikov" in ne za napako. Tožena stranka je namreč sama navedla, da je parket "danes (oziroma je bil ob pregledu nasprotnega udeleženca) na določenih mestih v stanju, kot ga opisuje tožeča stranka" ter da je na parketu prišlo "do razpok med lamelami, vihanja robov lamel in odstopanja lamel od podlage".7 Ta predpostavka je torej izpolnjena.

2.) _Vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere_. Ta predpostavka se domneva. Zato se lahko podjemnik odgovornosti za stvarne napake razbremeni le, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Razloge za razbremenitev odgovornosti mora zato zatrjevati in dokazati podjemnik.8 Tožena stranka je sicer zatrjevala, da so poškodbe parketa posledica delovanja "zunanjih dejavnikov", vendar pa med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni v zvezi s to trditvijo predlagala nobenega dokaza. Pritožnik zato neutemeljeno navaja, da bi moral izvedenec, imenovan v postopku zavarovanja dokazov, odgovoriti na pripombe tožene stranke, ki jih v tem postopku ni niti konkretizirala. Tožena stranka bi morala namreč sama dokazati, da vzrok za napake na parketu ne izvira iz njene sfere. Tega pa v obravnavani zadevi ni storila. Pritožba v tem delu zato ni utemeljena.

3.) _Pravočasno obvestilo o skriti napaki_ (prvi odstavek 634. člena OZ). Pravilno je pritožnikovo stališče, da je trditveno in dokazno breme glede te predpostavke na naročniku. Neutemeljeno pa navaja, da je tožeča stranka napake grajala prepozno ter da je v zvezi s pravočasnostjo grajanja podala le "površne" navedbe. Enomesečni rok za obvestilo o skriti napaki začne teči takoj, ko jo odkrije naročnik. Ob tem zadošča, da podjemnika obvesti le o končni posledici napake in ni dolžan navesti vzroka napake. S tem vprašanjem se mora namreč ukvarjati podjemnik kot profesionalna oseba. Ker OZ ne določa posebne oblike za obvestilo o napaki, lahko naročnik veljavno izpolni obveznost obvestiti podjemnika o napaki tudi z ustnim obvestilom.9 Tožeča stranka je konkretizirano trdila, da je napake odkrila 14. 6. 2011, o napakah pa je toženo stranko obvestila ustno takoj, klicala jo je iz stanovanja še istega dne, kasneje pa tudi pisno.10 To je na zaslišanju potrdila tudi zakonita zastopnica tožeče stranke. Enako izhaja iz dopisa tožeče stranke z dne 8. 10. 2011. S tem je tožeča stranka dokazno izpodbila ugovorne navedbe tožene stranke, da je tožnica za stanje parketa izvedela že pred 14. 6. 2011 ter da je bila reklamacija podana prepozno. Sodišče prve stopnje je torej pravilno presodilo, da je tožeča stranka o ugotovljenih napakah toženo stranko obvestila pravočasno, v roku enega meseca od trenutka, ko je bila odkrita.

4.) _Skrita napaka se pokaže v dvoletnem jamčevalnem roku_ (drugi odstavek 634. člena OZ). To dejstvo med pravdnima strankama ni bilo sporno.

10. Iz navedenega izhaja, da je prvostopenjska presoja o tem, da so podane vse predpostavke odgovornosti tožene stranke za napake na parketu, pravilna, pritožba pa neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ti stroški za pritožbeni postopek niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). V odgovoru na pritožbo namreč ni navedla nobenega pomembnega dejstva, s katerim se pritožbeno sodišče ne bi seznanilo že iz podatkov spisa ter s katerim bi pripomogla k rešitvi pritožbe.

1 Pravilno: 15. 5. 2013. 2 Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožena stranka delo opravila s parketom, ki ga je sama dobavila. 3 Prim. Plavšak v: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 3. knjiga, str. 749. 4 Glej 6. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 5 Glej Plavšak v: navedeno delo, str. 758. 6 Prim. Plavšak v: navedeno delo, str. 833. 7 Glej navedbe tožene stranke v drugem odstavku druge strani odgovora na tožbo (l. št. 24). 8 Smiselna uporaba 240. člena OZ. 9 Več o tem Plavšak v: navedeno delo, str. 848. 10 Navedbe v I. točki tožbe (l. št. 2) in na prvem naroku za glavno obravnavo (l. št. 32).