Jedro

V skladu z drugim odstavkom 15. člena ZST-1 mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke. Gre za materialnopravno določbo, ki dolžnost plačila tega dela pravdnih stroškov nalaga nasprotni stranki, vendar morajo biti tudi takse oproščene stranke kot del stroškov postopka po prepričanju sodišča druge stopnje zajete v okviru odločitve o pravdnih stroških.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog opr. št. III P 896/2012 z dne 31. 1. 2014 zavrnilo (I. točka izreka). Plačilni nalog opr. št. II P 856/2012 z dne 31. 7. 2013 je razveljavilo po uradni dolžnosti in izdalo nov plačilni nalog na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 v višini 317,52 EUR, ki je sestavni del prvostopnega sklepa (II. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev se po svojih pooblaščencih iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje toženec. Navaja, da je v obravnavani zadevi višje sodišče s sodbo pravnomočno zaključilo predmetni postopek in določilo obveznosti pravdnih strank, izrek sodbe pa v nobenem delu ne obsega plačila sodne takse, kot se jo (od pritožnika) zahteva sedaj, po že pravnomočno zaključenem postopku. Glede na to, da je zadeva zaključena in pravnomočna, je poseganje v stroškovni del zaključene zadeve po prepričanju toženca nedopustno, še posebej po 5 mesecih od izdaje sodbe višjega sodišča. Pravnomočnost je pravni institut, ki varuje pravni promet in utrjuje pravno varnost, zato se je toženec zanesel na to, kar je sodišče razsodilo s svojo sodbo. V skladu s 168. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, del pravdnih stroškov. Odločanje o pravdnih stroških mimo glavnega postopka in celo po pravnomočnosti zadeve po prepričanju toženca ni dopustno. O stroškovnem zahtevku sodišče praviloma odloči v vsaki sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred sodiščem. Stroškovna odločitev mora biti obrazložena na način, da jo je mogoče preizkusiti, kar pa v obravnavanem primeru po mnenju pritožnika ni mogoče, gre pa za odločanje o že razsojeni stvari. Pritožnik nadalje izpostavlja, da sodišče v II. točki izpodbijanega sklepa napačno navaja opravilno številko in datum razveljavljenega plačilnega naloga, nato pa še napačno navaja znesek novega plačilnega naloga, ki naj bi se glasil na plačilo 317,52 EUR, čeprav se glasi na plačilo 249,48 EUR. Glede na navedeno ima izpodbijani sklep tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti, saj je nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi, s čimer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). V izpodbijanem sklepu pa naj bi bilo tudi napačno uporabljeno materialno pravo. Pritožnik izpostavlja, da gre za novo poseganje v pravnomočno zaključeno zadevo, kar je po njegovem prepričanju popolnoma nedopustno in v neskladju z dosedanjo sodno prakso ter celo 31. členom Ustave RS. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in odpravo plačilnega naloga, ki je sestavni del tega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu zagrešilo absolutno bistveno kršitev procesnih določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sklep take pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.

5. Kljub odločitvi o zavrnitvi ugovora toženca zoper plačilni nalog opr. št. III P 896/2012 z dne 31. 1. 2014 v I. točki izpodbijanega sklepa, je prvostopno sodišče v II. točki istega sklepa plačilni nalog z drugo opravilno številko (II P 856/2012) in drugačnim datumom izdaje (31. 7. 2013), ki se torej očitno ne more nanašati na obravnavano zadevo, po uradni dolžnosti razveljavilo. Utemeljena je pritožbena graja, da se zaradi opisane nerazumljivosti izpodbijani sklep ne more preizkusiti. Poleg tega je v II. točki sklepa prvostopno sodišče nadalje odločilo, da se izda nov plačilni nalog na podlagi četrtega odstavka 15. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v višini 317,52 EUR, ki je sestavni del prvostopnega sklepa, čeprav iz obrazložitve tega dela prvostopne odločitve izhaja, da naj bi bil toženec dolžan plačati le 249,48 EUR takse za postopek s tožbo, iz podatkov v spisu pa izhaja, da je bil za slednji znesek tožencu dne 5. 3. 2014 plačilni nalog tudi izdan (list. št. 117 - 118 spisa). Glede na obrazloženo je izrek izpodbijanega sklepa tudi v nasprotju z obrazložitvijo. Kot pravno podlago za izdajo (novega) plačilnega naloga sodišče prve stopnje že v izreku sklepa navaja četrti odstavek 15. člena ZST-1, ki ureja obveznost plačila dela sodne takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks, pa je v postopku delno uspela in pridobila premoženje, medtem ko je toženec, ki se mu s plačilnim nalogom plačilo takse nalaga, nasprotnik oproščene stranke.

6. Po presoji sodišča druge stopnje je podano nasprotje tudi med odločitvama v I. in II. točki izreka izpodbijanega sklepa, saj je sodišče prve stopnje v I. točki izreka ugovor zoper plačilni nalog zavrnilo, v II. točki pa plačilni nalog (čeprav z drugo opravilno številko in drugim datumom izdaje) kljub temu razveljavilo in izdalo nov plačilni nalog. Če sodišče ob reševanju ugovora zoper plačilni nalog ugotovi, da je v njem taksa napačno odmerjena (čeprav morda ne iz razlogov, uveljavljanih v samem ugovoru), bi to narekovalo ugoditev ugovoru in spremembo plačilnega naloga z določitvijo nove višine takse, ne pa zavrnitev ugovora.

7. Vse navedeno je zaradi absolutne bistvene kršitve procesnih določb, s katero je izpodbijani sklep obremenjen, v skladu s 3. točko 365. člena ZPP narekovalo njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo potrebno ponovno odločitvi o ugovoru toženca zoper dne 31. 1. 2014 izdani plačilni nalog. Pri tem naj sodišče prve stopnje ne spregleda, da je bilo o pravdnih stroških pravdnih strank, katerih del so tudi takse, plačila katerih je bila stranka oproščena(1), že pravnomočno odločeno z drugostopno sodbo, kot utemeljeno izpostavlja pritožba. V skladu z drugim odstavkom 15. člena ZST-1 (in tretjim odstavkom 168. člena ZPP) mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke. Gre za materialnopravno določbo, ki dolžnost plačila tega dela pravdnih stroškov nalaga nasprotni stranki, vendar morajo biti tudi takse oproščene stranke kot del stroškov postopka po prepričanju sodišča druge stopnje zajete v okviru odločitve o pravdnih stroških. Ni dvoma, da je nasprotnik stranke, ki je bila v pravdi oproščena, dolžan povrniti njene stroške (po splošnih pravilih ZPP), če oproščena stranka v pravdi zmaga. V tem primeru povračila stroškov ne zahteva oproščena stranka, pač pa sodišče po uradni dolžnosti. To velja tako za sodne takse kot tudi za stroške, ki so bili založeni iz sredstev sodišča. Iz tega razloga je treba višino sodnih taks, ki jih je bila stranka oproščena, natančno evidentirati v sodnem spisu, v končni odločbi pa višino stroškov tudi določiti.(2)

8. O pravdnih stroških odloči sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP). Če o delu pravdnih stroškov (konkretno o sodnih taksah oproščene stranke) ni bilo odločeno, ker jih stranka ni priglasila ali o njih sodišče kljub pooblastilu v zakonu ni odločilo po uradni dolžnosti (3), sodišče nima podlage, da terja njihovo plačilo kar s plačilnim nalogom od nasprotne stranke. Vse zgoraj izpostavljeno naj sodišče prve stopnje upošteva pri ponovnem odločanju o ugovoru toženca zoper plačilni nalog z dne 31. 1. 2014. 9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP).

Op.št. (1) : Prvi odstavek 15. člena ZST-1, enako drugi odstavek 168. člena ZPP.

Op.št. (2) : Tako v: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 93, na katero napotuje Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 4. knjiga, str. 144. Op.št. (3) : Tretji odstavek 15. člena ZST-1, enako četrti odstavek 168. člena ZPP.