Jedro

Zakonska zahteva glede tega, da ima v pritožbenem postopku pooblaščenec pravniški državni izpit, ne vključuje tudi zahteve, da dokazilo priloži pritožbi, ker bo sicer pritožba zavržena. Tega posebej ne zapoveduje niti določba 89. člena ZPP, niti niso stranke v pravnem pouku izpodbijane sodbe na to obveznost posebej opozorjene. S tem, ko je sodišče pritožbo pooblaščenke zavrglo, ne da bi stranki pred tem omogočilo odpravo ugotovljene pomanjkljivosti, ji je onemogočilo obravnavo pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določbe pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep prvostopenjskega sodišča se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo pritožbo, vloženo po pooblaščenki, ki ob vložitvi pritožbe ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Obrazložilo je, da je v postopku pred višjim sodiščem lahko pooblaščenec stranke le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila navedeni izpit, pri čemer morajo biti dokazila o ustrezni kvalificiranosti pooblaščenca priložena že k pritožbi.

2. Proti odločitvi se pritožuje tožnik po pooblaščenki. V pritožbi navaja, da drugi odstavek 89. člena ZPP, na katerega je sodišče oprlo svojo odločitev, ne zapoveduje, da mora pooblaščenec, ki ni odvetnik, potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu priložiti že pritožbi. Tudi sodba z dne 8.9.2017, proti kateri se je tožnik pritožil po pooblaščenki, takega pravnega pouka ne vsebuje. Sodišče bi se zato moralo pred zavrženjem pritožbe prepričati o ustrezni kvalificiranosti pooblaščenke. Pozvati bi jo moralo k predložitvi potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in šele če potrdila ne bi priložila v določenem roku, pritožbo zavreči. Pritožbi pooblaščenka prilaga potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Stališče pravne teorije1 na katero se je sklicevalo prvostopenjsko sodišče ter pretekla sodna praksa2 sta bili preseženi z odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 337/2015, v kateri je bila zavzeto tako stališče, kot ga izpostavlja tudi pritožba: da namreč zakonska zahteva glede tega, da ima v pritožbenem postopku pooblaščenec pravniški državni izpit, ne vključuje tudi zahteve, da dokazilo priloži pritožbi, ker bo sicer pritožba zavržena. Tega posebej ne zapoveduje niti določba 89. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), niti niso bile stranke v pravnem pouku izpodbijane sodbe na to obveznost posebej opozorjene, temveč so bile poučene zgolj o tem, kakšno kvalifikacijo mora pooblaščenec imeti. Drugačna ureditev velja za revizijski postopek, saj je opustitev stranke oz. pooblaščenca, da reviziji priloži potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, po izrecnem določilu 367.č člena ZPP sankcionirana z zavrženjem vloge. Na nesprejemljivost ostrih sankcij za formalne napake oz. pomanjkljivosti procesnih dejanj strank oz. njihovih odvetnikov (pooblaščencev) kaže tudi odločitev Ustavnega sodišča v zadevi U-I-74/2014, ki se sicer nanaša na peti odstavek 98. člena ZPP, vendar je v odločbi zavzeto jasno stališče, da je potrebno strankam najprej omogočiti odpravo napak oz. pomanjkljivosti. Zato je procesno določbo o takojšnjem zavrženju vloge, ki ji odvetnik ni priložil pooblastila, razveljavilo, kolikor se je nanašala na postopek s pravnim sredstvom pritožbe.

5. S tem, ko je sodišče pritožbo pooblaščenke zavrglo, ne da bi stranki pred tem omogočilo odpravo ugotovljene pomanjkljivosti, ji je onemogočilo obravnavo pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določbe pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču, da izpelje postopek po 344. členu ZPP (354. člen ZPP).

1 Galič A., Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, stran 380. 2 Sklep VS RS II DoR 150/2010.