Jedro

Zahtevek tožnika temelji na 57. členu ZZZDR, zato je na njem dokazno breme, ali je bilo premoženje, na katerem zahteva ugotovitev solastninskih deležev, pridobljeno v času zakonske zveze. Dokazno breme nasprotne trditve, da sporna parcela tvori posebno premoženje enega od zakoncev, pa je na strani tožene stranke.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče je v drugi pravdi že pravnomočno razsodilo, da prvi toženec tožniku dolguje določen denarni znesek iz naslova posojilnih pogodb. Tožnik je zato s tožbo zahteval, da se določi delež dolžnika na skupnem premoženju. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta toženca vsak do ½ lastnika nepremičnine parc. št.671/7 k.o. ... in priklopnega vozila IMV., ADRIA PRIMA 430 TL, letnik 1985, z reg. oznako .., ter jima naložilo nerazdelno povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentov

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta toženca vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče ni upoštevalo „navajanja“ prič ter toženca, da naj bi bil prvi toženec njihov dolžnik, zato je nelogična dokazna ocena o enakopravnem prispevanju in povečanju skupnega premoženja obeh tožencev. Tudi sporna parcela je bila kupljena iz posebnega premoženja druge toženke, ki sta ji ga njena starša izročila za njuna sinova oz. vnuka in ne iz skupnega premoženja zakoncev, kar revidenta obširneje utemeljita. Sodišče je neutemeljeno zaključilo, da ni izkazano, da bi bil prav ta denar porabljen za navedeno parcelo; velja tudi obratno, da ni izkazano, da denar ni bil porabljen prav za to parcelo. Sodišči se nista opredelili do navedb toženih strank, da je bil v kritičnem času prvi toženec nezaposlen in da je imela družba S. d.o.o. težave s solventnostjo. Revidenta navajata, da glede na okoliščine prvi toženec ni mogel prispevati k povečanju skupnega premoženja. Nedokazan in arbitraren pa je tudi zaključek sodišč, da sta toženca na račun družbe ustvarjala in povečevala svoje premoženje. Sporna nepremičnina bi bila lahko kvečjemu v lasti pravne osebe, ne pa v solasti prvega toženca. Kot samovoljno in brez podlage v izvedenih dokazih označita oceno sodišča, da sta formalno poslovala preko družbe, pretežno v gotovini in s kompenzacijami. Ker je imela družba težave z izterjavo plačil od dolžnikov, toženca nista mogla povečevati svojega premoženja na račun družbe. Ne strinjata se z zaključkom pritožbenega sodišča, da gre pri nekaterih navajanjih v njuni pritožbi za novoto, saj je o tem izpovedala druga toženka na zaslišanju dne 17.10.2005, zapisano pa je bilo tudi v vlogi z dne 9.11.2005. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj je v zakonski skupnosti delež na skupnem premoženju odvisen od dejanskega prispevka posameznega zakonca in tako ne velja pavšalna domneva, kot v tem primeru, da je parcela, ker je kupljena v času zakonske zveze, skupno premoženje zakoncev v enakem deležu. Predlagata, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Zahtevek tožnika temelji na določbi 57. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zato je na njem dokazno breme, ali je bilo premoženje, na katerem zahteva ugotovitev solastninskih deležev, pridobljeno v času zakonske zveze. Dokazno breme nasprotne trditve, da sporna parcela tvori posebno premoženje enega od zakoncev, pa je na strani tožene stranke. Ali je stranka dokazno breme zmogla ali ne, je stvar dokazne ocene.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (kar je prestalo pritožbeni preizkus), da nepremičnina parc. št. 671/7 k.o.... spada v skupno premoženje tožencev. Revizijske navedbe, ki nasprotujejo tej ugotovitvi ter relativizirajo dokazno oceno, so glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP neupoštevne. Ker sta se sodišči prve in druge stopnje v zvezi s to ugotovitvijo ter zaključkom, da sporna nepremičnina ne predstavlja posebnega premoženja druge toženke, opredelili tako do izpovedb prič kot tudi prvega toženega, zaslišanega kot stranke, bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Z navideznim uveljavljanjem bistvene kršitve določb pravdnega postopka toženi stranki v resnici nedovoljeno izpodbijata sprejeto dokazno oceno. Revidenta tudi le pavšalno navajata, da je sprejeta dokazna ocena v nasprotju z listinami in izvedenimi dokazi, saj ne navedeta določno iz katerih listin oziroma izvedenih dokazov naj bi izhajalo zatrjevano nasprotje. Prav tako ima zaključek sodišč, da sta zakonca enakovredno prispevala k ustvarjanju in povečanju premoženja, naravo dejanske ugotovitve, ki je v revizijskem postopku ni dovoljeno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Neutemeljena je revizijska trditev, da se sodišče ni opredelilo do dejstva, da je bil prvotoženec nezaposlen in da je imela družba S. težave s solventnostjo. Razloge o navedenem je pritožbeno sodišče zapisalo v prvem odstavku na zadnji strani obrazložitve sodbe.

9. Sodišči sta v dokaznem postopku tudi ugotovili, da sta toženca prepletala poslovno in osebno sfero v smislu, da sta formalno poslovala preko pravne osebe, dejansko pa sta poslovala v gotovini in se posluževala kompenzacij. Neutemeljena je zato revizijska trditev, da je arbitraren ter nedokazan zaključek sodišč, da sta toženca na račun družbe ustvarjala in povečevala tudi svoje premoženje.

10. Da je bil denar drugi toženki dan kot darilo otrokom in obenem njej, pritožbeno sodišče ni označilo kot novote, temveč je takšno pritožbeno trditev zavrnilo kot neutemeljeno (zadnja stran obrazložitve sodbe). Tudi trditev, da toženca iz poslovanja družbe nista ničesar prejela, ni pomembna, saj je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno drugače. 11. Ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba revizijo tožencev na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.