Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dodeljena brezplačna pravna pomoč po prvem odstavku 26. člena ZPND ni brezplačna pravna pomoč iz Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki jo zahteva določba šestega odstavka 11. člena ZST-1 za oprostitev sodne takse ne glede na obstoj pogojev iz prvega odstavka 11. člena ZST-1.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Predlagateljica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. V nepravdnem postopku za razdelitev skupnega premoženja je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za oprostitev plačila sodnih taks. Hkrati ji je dovolilo sodno takso 979,20 EUR za postopek na prvi stopnji plačati v šestih mesečnih obrokih po 163,20 EUR, z zapadlostjo od 1. 9. 2017 do 1. 2. 2018. 2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožila predlagateljica, s sklicevanjem na vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in s predlogom, da sodišče druge stopnje izpobijani sklep spremeni tako, da jo oprosti plačila sodne takse, podrejeno ji plačilo odloži do zaključka sodnega postopka N 23/2017 oziroma največ za čas 24 mesecev, oziroma podrejeno ji dovoli obročno plačilo sodne takse v 12 mesečnih obrokih. Navedla je, da ji je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu z odločbo Bpp 196/2017 v tem postopku odobrilo brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje ter v obliki oprostitve plačila stroškov postopka. Po 26. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) je do brezplačne pravne pomoči upravičena zaradi visoke stopnje ogroženosti s strani povzročitelja. V skladu s šestim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je upravičena do celotne oprostitve plačila takse. Zaradi nasilja v družini je v psihični stiski in v bolniškem staležu, zaradi česar prejema zgolj 761,68 EUR mesečno. Mesečno plačuje 360,16 EUR kreditnih obveznosti, nosi pa tudi vse stroške stanovanja, ki ji je bilo s sklepom N 54/2017 dodeljeno v izključno rabo po zakonu ZPND. Plačila sodne takse zato ne zmore, ne da bi bilo ogroženo njeno preživljanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Poleg obravnavanega nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu zaradi razdelitve skupnega premoženja, teče pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu še nepravdni postopek zaradi prepovedi približevanja in dodelitve stanovanja v izključno uporabo po določbah ZPND. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila predlagateljici z odločbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu Bpp 196/2017 odobrena brezplačna pravna pomoč pod pogoji iz 26. in 27. člena ZPND, brez upoštevanja premoženjskega stanja predlagateljice oziroma materialnih pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Predlagateljica zmotno meni, da je na podlagi te določbe upravičena tudi do oprostitve plačila sodnih taks po šestem odstavku 11. člena ZST-1. Dodeljena brezplačna pravna pomoč po prvem odstavku 26. člena ZPND ni brezplačna pravna pomoč iz Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki jo zahteva določba šestega odstavka 11. člena ZST-1 za oprostitev sodne takse ne glede na obstoj pogojev iz prvega odstavka 11. člena ZST-1. Po določbi prvega odstavka 26. člena ZPND je do brezplačne pravne pomoči, ne glede na določbe ZBPP, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena ogroženosti. Sodišče po ZPND o oprostitvi stroškov ne odloča na podlagi šibkega premoženjskega položaja, pač pa zaradi ogroženosti osebe.
5. Oprostitev plačila sodnih taks ureja ZST-1, ki v prvem odstavku 11. člena za oprostitev zahteva pogoj, da bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani. Ne glede na ta splošen pogoj, je po šestem odstavku istega člena do celotne oprostitve plačila taks upravičena oseba, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Pogoje za redno brezplačno pravno pomoč ureja ZBPP v svojem 13. členu, ne ZPND.
6. Sodišče prve stopnje je predlagateljici omogočilo plačati sodno takso v šestih mesečnih obrokih po 163,20 EUR. Ugotovitve o dohodkih predlagateljice pomenijo, da z mesečnimi plačili ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja (prvi odstavek 11. člena ZST-1). Predlagateljica ne prejema denarne socialne pomoči. Je zaposlene, njene zadnje tri plače pa so znašale 928,53 EUR mesečno (od 1.129,24 EUR za april, do 761,68 EUR za junij 2017). V pritožbi nekritično navaja najnižji zadnji mesečni prejemek 761,68 EUR, ki je posledica bolniškega staleža. Taksna obveznost je nastala 18. 7. 2017. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v juniju prejela tudi regres za letni dopust v višini 934,88 EUR, na podlagi česar je po metodologiji 23. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSvarPre) izračunalo povprečno višino mesečnega dohodka 1.091,40 EUR. Pravilno je obrazložilo, da kreditne obveznosti ne pomenijo zmanjšanja dohodka, ki bi bilo upoštevno pri odločanju o taksni oprostitvi. V pritožbi predlagateljica neutemeljeno poudarja, da sama nosi stroške stanovanja, ki ji je dodeljeno v izključno uporabo. Stroški stanovanja so del zneska, ki ga sodišče upošteva v znesku, ki mora stranki ostati za preživljanje.
7. Tudi predlagateljičin najnižji mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 297,53 EUR iz 8. člena ZSvarPre (595,06 EUR). Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se ne šteje, da je njeno socialno stanje ogroženo, zato v zvezi s prvim odstavkom istega člena ne bi bila upravičena do redne brezplačne pravne pomoči. Tako niso izpolnjeni pogoji za taksno oprostitev niti po določbah šestega odstavka 11. člena ZST-1, v zvezi z določbami ZBPP. Odločitev sodišča prve stopnje o šestmesečnem obročnem plačevanju sodne takse je v skladu z določbo drugega odstavka 11. člena ZST-1 in materialnopravno pravilna.
8. Razlogi v pritožbi niso podani, niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato je po 2. točki 365. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Stroški pritožbenega postopka v nepravdnem postopku za razdelitev skupnega premoženja niso skupni, zato predlagateljica v skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZNP sama nosi svoje stroške pritožbe.