Jedro

Dejstva, dokazi in pravna pravila tvorijo podlago tožbenega zahtevka. Tako dejstva kot dokazi morajo biti navedeni in predlagani že v tožbi, da lahko sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Navedba dejstev, ki po mnenju tožnika utemeljujejo tožbeni zahtevek, je poleg dokazov, s katerimi jih dokazuje, obvezna sestavina tožbe. Zgolj sklicevanje na dokazne listine, ne da bi tožnik sploh pojasnil, kakšen zahtevek z njimi uveljavlja, ne zadošča za obravnavo. Ker je tožeča stranka v postavljenem roku predložila zgolj listine (dokaze), medtem ko trditev o dejstvih, ki jih s predloženimi listinami dokazuje, ni z ničemer utemeljila, je pravilna presoja sodišča, da je ostala tožba tudi po pozivu na dopolnitev nepopolna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo in razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani (COVL) opr. št. VL 23885/2018 z dne 23. 3. 2018 tudi v 1. in 3. točki.

2. Pritožbo vlaga tožeča stranka. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da tožeča stranka do postavljenega roka 19. 6. 2018 ni ustrezno dopolnila tožbene trditvene podlage, ker je vložila zgolj dokaze. Štela je, da jo je sodišče v pozivu pozvalo le k predložitvi dokaznega gradiva. Iz predloženih dokazil se da razbrati dejstva in razlog za izvršbo – neplačilo najemnine, ki jo je toženec – najemnik lokala – dolžan poravnati tožeči stranki. V nadaljevanju podaja historični potek dogodkov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Za tak predlog ZIZ1 ne zahteva, da bi moral upnik navesti dejansko podlago svojega zahtevka (23. in 41. člen ZIZ). V primeru ugovora zoper sklep o izvršbi sodišče na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj. Razveljavijo se tudi morebitna že opravljena izvršilna dejanja. Predlog za izvršbo, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa za izvršbo, se nato obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Taka tožba je zaradi zakonske ureditve prehoda iz izvršbe (na podlagi verodostojne listine) v pravdni postopek neizogibno nepopolna. Ker nepopolnost tožbe ne nastane po krivdi tožeče stranke, jo mora po uveljavljenih in utrjenih stališčih sodne prakse sodišče na nepopolnost tožbe opozoriti, jo pozvati k ustrezni dopolnitvi trditvene in dokazne podlage ter jo opozoriti na posledice, če poziva ne bo upoštevala.2

5. V sporu majhne vrednosti mora tožeča stranka navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga in identifikacijske podatke strank (prvi odstavek 180. člena ZPP). Če tožba ne vsebuje vseh navedenih sestavin, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, mu določi rok za popravo oziroma dopolnitev ter ga opozoriti na pravne posledice – zavrženje vloge, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča (108. člen ZPP).

6. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo tožečo stranko, naj v roku petnajst dni dopolni tožbo tako, da navede dejstva, na katera opira zahtevek, in predlaga dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Prav tako jo je opozorilo na posledice, če v postavljenem roku tožbe ne bo dopolnila. Tako kot je ugotovilo sodišče v izpodbijanem sklepu, je tožeča stranka v postavljenem roku predložila zgolj listine (dokaze), medtem ko trditev o dejstvih, ki jih s predloženimi listinami dokazuje, ni z ničemer utemeljila. V pravdnem postopku velja povezanost trditvenega in dokaznega bremena. Stranke morajo najprej navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in nato predlagati tudi dokaze, s katerimi jih dokazujejo. Dejstva, dokazi in pravna pravila tvorijo podlago tožbenega zahtevka. Tako dejstva kot dokazi morajo biti navedeni in predlagani že v tožbi, da lahko sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Navedba dejstev, ki po mnenju tožnika utemeljujejo tožbeni zahtevek, je poleg dokazov, s katerimi jih dokazuje, obvezna sestavina tožbe. Zgolj sklicevanje na dokazne listine, ne da bi tožnik sploh pojasnil, kakšen zahtevek z njimi uveljavlja, ne zadošča za obravnavo. Pravilna je presoja sodišča, da je v obravnavanem primeru ostala tožba tudi po pozivu na dopolnitev nepopolna. Dokazi brez ustrezne trditvene podlage ne morejo nadomestiti strankinih trditev. Sodišče samo jih ne sme oziroma ne more razbirati iz listin, kot zmotno meni pritožba, saj je pri odločanju vezano na razpravno načelo. Po tem načelu pa so za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke. Sodišče ni uporavičeno upoštevati ničesar, česar stranke ne zatrjujejo.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna. Ker tožeča stranka tožbe po pozivu sodišča ni ustrezno dopolnila, jo je sodišče z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo. Pri tem ni zagrešilo kršitev in napak, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 458. člena ZPP).

8. Odločanje o pritožbenih stroških je odpadlo, ker jih tožeča stranka ni priglasila.

1 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. list RS, št. 51/1998 s spremembami. 2 Primerjaj sklep VS RS III Ips 158/2009 z dne 10. 6. 2010.