Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prosilec mora v skladu z določbami ZBPP za to izpolnjevati tako finančni kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v prvem odstavku 24. člena ZBPP. Glede na navedeno so tožnikova pričakovanja, da mu bo kot prejemniku denarne socialne pomoči avtomatično dodeljena BPP, brez podlage v zakonu.
Tožba se zavrne.
Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, Bpp 115/2014-2 z dne 19. 6. 2014 ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik vložil 25. 7. 2014 pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani tožbo zoper navedeno odločbo ter hkrati podal prošnjo za dodelitev BPP. Vlogi je priložil kopijo odločbe CSD z dne 2. 4. 2104. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 31/2014-2 z dne 25. 3. 2014. S slednjo je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 295/2013-2 z dne 17. 12. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 211/2013-2 z dne 21. 10. 2013. S slednjo zgoraj navedeno odločbo pa je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev izredne BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 142/2013-2 z dne 13. 8. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev izredne BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 86/2013-2 z dne 3. 6. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev izredne BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 29/2013-2 z dne 18. 3. 2013. S slednjo je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 222/2012-2 z dne 11. 1. 2013. S to pa je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s tožbami v upravnem sporu odločbe Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 164/2012-2 z dne 25. 10. 2012, Bpp 167/2012-2 z dne 29. 10. 2012 in Bpp 179/2012-4 z dne 8. 11. 2012 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.
Organ za BPP ugotavlja, da je bila presoja ali ima prosilec v obravnavani zadevi verjetne izglede za uspeh (24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP), pravilna, saj je Upravno sodišče RS s sodbo I U 802/2014 z dne 8. 7. 2014 tožnikovo tožbo zoper odločbo Bpp 31/2014 -2 z dne 25. 3. 2014, zavrnilo. Organ za BPP navaja določbo 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki jo citira. Ocenjuje, da izpodbijana odločba temelji na pravilni pravni podlagi in podatkih, ki so navedeni v obrazložitvi in da postopek s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 115/2014 -2 z dne 19. 6. 2014 nima verjetnega izgleda za uspeh, ki mora biti izpolnjeno poleg finančnega pogoja za uspešno dodelitev BPP. Zato je tožnikovo prošnjo v navedeni zadevi zavrnil na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP.
Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da protestira zoper odločbo in ravnanje Upravnega sodišča RS. Prosi, da se mu dodeli BPP „da se upravni spor pravilno pravno popravi“. S pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha s pritožbo Navaja tudi, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi, krši pa tudi Ustavo RS (URS) in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine (EKČP). Upravni spor je utemeljen, zadevo je treba vrniti sodišču, da mu dodeli odvetnika, kakor si ga zasluži, in mu pripada po URS ter EKČP. Tožnik je prejemnik socialne podpore in sodišče prosi za oprostitev sodnih stroškov in sodnih taks.
Toženka je dostavila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
Kar zadeva izpodbijano odločbo, se sodišče strinja z njenimi razlogi, s katerimi organ utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen (objektivni) pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po slednjem je treba pri tej presoji upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, ali zadeva ni očitno nerazumna oz. ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnik v tožbi le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj meni, da ta ni pravilna. Prav tako so neobrazložene njegove trditve o kršitvi ustavnih pravic in svoboščin, zato preizkus v tej smeri ni mogoč. Glede na navedeno sodišče nima pomislekov glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
Napačno je namreč tožbeno stališče, da tožniku „pripada“ odvetnik ne glede na izpolnjevanje omenjenega pogoja za dodelitev BPP. Že organ za BPP je v obrazložitvi pojasnil, da slabo finančno stanje tožnika, ki je v obravnavni zadevi sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do BPP. Prosilec mora v skladu z določbami ZBPP za to izpolnjevati tako finančni kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v prvem odstavku 24. člena ZBPP. Glede na navedeno so tožnikova pričakovanja, da mu bo kot prejemniku denarne socialne pomoči avtomatično dodeljena BPP, brez podlage v zakonu. S tako ureditvijo je upoštevano dejstvo, da se sredstva za BPP zagotavljajo iz proračuna (4. člen ZBPP), ki so omejena. Zato je razumno, da se dodelijo tistim prosilcem, ki imajo verjetne izglede za uspeh v sodnem postopku v zvezi s katerim vlagajo prošnjo, ne pa vsem, ki to želijo, pa si odvetnika ne morejo zagotovitvi zaradi svojega slabega premoženjskega stanja.
Neutemeljen je tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.
Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.