Izvajanje videonadzora lastne nepremičnine

Datum

15.05.2023

Številka

07121-1/2023/645

Kategorije

Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali lahko izvajate videonadzor svoje hiše ter zemljišča in ali ste v kakšnem prekršku. Pojasnjujete, da je kamera obrnjena tako, da snema samo vašo hišo in zemljišče. Sprašujete tudi, ali obstaja kakšna literatura o zakonodaji glede videonadzora objektov in hiš.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Splošna uredba in ZVOP-2 se ne uporabljata za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. V primeru, da bi dejansko snemali javne površine ali prostor, ki ni v vaši lasti, ali gre npr. za površine, ki jih redno uporabljajo tretje osebe (npr. če je vzpostavljena služnostna pot) bi morali izkazati ustrezno pravno podlago skladno s Splošno uredbo oz. ZVOP-2. Posamezniki bi v tem primeru lahko svoje pravice uveljavljali pred sodiščem, v določenih okoliščinah bi lahko šlo tudi za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja.

Dodatne informacije o videonadzoru lahko preberete na spletni strani IP in v prenovljenih smernicah po ZVOP-2.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

V primeru, ko lastnik izvaja videonadzor iz svojega zasebnega objekta oz. zasebne lastnine se načeloma šteje, da gre za obdelavo, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe oz. drugim odstavkom 3. člena ZVOP-2 in se v tem primeru Splošna uredba in ZVOP-2 ne uporabljata. Tako vam kot izvajalcu videonadzora ni treba izpolniti obveznosti, kot je npr. objava obvestila o izvajanju videonadzora.

Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svojega zasebnega objekta oz. iz svoje zasebne lastnine se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oz. domačo dejavnost, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja ali gre za površine, ki jih redno uporabljajo tretje osebe (npr. če je vzpostavljena služnostna pot). V tem primeru bi bilo treba za izvajanje videonadzora izkazati ustrezno pravno podlago skladno s Splošno uredbo oz. ZVOP-2. Opozarjamo, da bi IP lahko načeloma uvedel inšpekcijski postopek le tedaj, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere. Tudi, če konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pa bi lahko prizadeti posameznik svoje pravice uveljavljal pred sodiščem. V tem primeru bi lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda.

Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP, KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, ki se poda na pristojni policijski postaji.

Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. IP je nedavno tudi izdal prenovljene smernice o videonadzoru po ZVOP-2, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo