Jedro

Zagovornik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je storilec roj. 13. 1. 1992, kar pomeni, da v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse sicer še ni dopolnil 26 let in so ga bili starši zaradi rednega šolanja dolžni vzdrževati. Vendar pa je v času odločanja o storilčevem predlogu, to je 15. 5. 2018 storilec že dopolnil 26 let, kar ima za posledico, da ga starši kljub rednemu šolanju niso več dolžni preživljati. Ker je sodišče vezano na dejansko stanje, kot je izkazano v trenutku odločanja, bi moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati dejstvo, da je storilec tekom postopka dopolnil 26 let. Zato zagovornik utemeljeno izpostavlja, da storilčevih staršev glede na določbe drugega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUJPS) v zvezi s prvim odstavkom istega člena pri ugotavljanju materialnega položaja storilca sodišče ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo obravnavati storilca kot samsko osebo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod I. točko izreka zavrnilo storilčev predlog za oprostitev plačila sodne takse po sodbi Okrajnega sodišča v Celju PR 200/2017 z dne 12. 4. 2017 in pod II. točko izreka storilcu dovolilo obročno plačila sodne takse po prej omenjeni sodbi v višini 200,00 EUR v 10. enakih enakih zaporednih mesečnih obrokih.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčev zagovornik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve pravil postopka (1. do 3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi kot bistveno navaja, da sodišče pri ugotavljanju storilčevega materialnega položaja ne bi smelo upoštevati tudi njegovih staršev, saj je v času odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodne takse bil že star 26 let in ga starši niso več dolžni preživljati. Tako je sodišče zaradi upoštevanja storilčevih staršev oziroma njihovega dohodka napačno ugotovilo, da razpoložljivi mesečni dohodek na družinskega člana znaša 862,01 EUR, saj starši pritožnika niso več dolžni preživljati in tudi ne morejo uveljavljati davčne olajšave za preživljanje pritožnika, s tem pa se njihov mesečni dohodek ne sme šteti kot razpoložljivi mesečni dohodek storilca. Predlaga, da pritožbeni sodišče izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi, v II. točki izreka pa sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot izhaja iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pri odločanju o storilčevem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks upoštevalo, da je storilec mlajši od 26 let in da se šola, zaradi česar je v skladu s 1. točko 10. člena ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja storilca upoštevalo tudi njegova starša in pri tem na podlagi podatkov o dohodkih družinskih članov v obdobju treh mesecev pred vložitvijo vloge ugotovilo, da je povprečni mesečni dohodek družine 2.586,03 EUR oziroma povprečno 862,01 EUR na družinskega člana, dohodki pa se niso bistveno spremenili niti v obdobju treh mesecev pred sprejemom izpodbijane odločitve. Ker je v skladu s šestim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, do te pa je v skladu s 13. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) upravičena oseba, katere mesečni dohodek oziroma povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 595,06 EUR, je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da storilec glede na ugotovljeno višino lastnega dohodka družine ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse.

5. Zagovornik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je storilec roj. 13. 1. 1992, kar pomeni, da v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse sicer še ni dopolnil 26 let in so ga bili starši zaradi rednega šolanja dolžni vzdrževati. Vendar pa je v času odločanja o storilčevem predlogu, to je 15. 5. 2018 storilec že dopolnil 26 let, kar ima za posledico, da ga starši kljub rednemu šolanju niso več dolžni preživljati. Ker je sodišče vezano na dejansko stanje, kot je izkazano v trenutku odločanja, bi moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati dejstvo, da je storilec tekom postopka dopolnil 26 let. Zato zagovornik utemeljeno izpostavlja, da storilčevih staršev glede na določbe drugega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUJPS) v zvezi s prvim odstavkom istega člena pri ugotavljanju materialnega položaja storilca sodišče ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo obravnavati storilca kot samsko osebo.

6. Ker iz podatkov v spisovnem gradivu in ugotovitvah prvostopenjskega sodišča glede višine dohodkov, ki jih storilec ustvarja s svojim delom izhaja, da je storilčev lastni dohodek bistveno manjši od dvakratnega zneska minimalnega dohodka, bi navedena okoliščina lahko privedla do drugačne presoje glede storilčeve zmožnosti plačila sodne takse v znesku 200,00 EUR. Kljub temu pa pritožbeno sodišče ni moglo slediti pritožbenemu predlogu po spremembi izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve predlogu za oprostitev plačila sodne takse v znesku 200,00 EUR, saj je pri ugotavljanju materialnega položaja storilca potrebno upoštevati tudi njegovo premoženje, o katerem pa v spisovnem gradivu še ni nobenih podatkov.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi storilčevega zagovornika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno preveriti storilčeve mesečne dohodke, kakor tudi to, ali ima storilec kakšno premoženje, zaradi katerega bi ne bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po ZBPP ter nato ponovno odločiti o storilčevem predlogu za oprostitev plačila sodne takse ob upoštevanju zgoraj izpostavljenih okoliščin.