Jedro

Predlagatelja sta predlagala vpis na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnega premoženja z ustreznim zemljiškoknjižnim dovolilom med predlagateljema, s katero sta si nepremičnine, glede katerih teče vpis, kot solastne razdelila tako, da upoštevaje velikost solastnih deležev družba A. pridobi v izključno last nepremičnini parc.št. 1508/13 in 1508/14, ostale pa ravno tako v izključno last R.K. Taka pogodba o razdružitvi solastnega premoženja ni pogodba, ki bi izkazovala promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani zgoraj navedeni pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1. Na tovrstne situacije, kot je obravnavana, se zato po oceni pritožbenega sodišča določba 38. člena ZZK-1 ne nanaša.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice opr.št. Dn 1 razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljev zoper sklep zemljiškoknjižne pomočnice opr.št. Dn 1. S slednjim je bil predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice zavržen, ker predlogu nista bila priložena potrdilo o namenski rabi zemljišča in soglasje oz. potrdilo o odobritvi pravnega posla, ki ju predvidevata prvi in drugi odstavek 38. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Sodnica je v sklepu o ugovoru pritrdila stališču zemljiškoknjižne pomočnice, da bi morale biti glede na 38. člen ZZK-1 predlogu omenjene listine priložene.

Zoper sklep o ugovoru sta predlagatelja vložila pritožbo, v kateri navajata, da je stališče sodišča zmotno. Povzemata določbi prvega in drugega odstavka 38. člena ZZK-1 in navajata, da se zahteva v po v tam navedenih listinah nanaša na situacije, ko gre za promet z nepremičninami. Namen določbe je zaščita javnih interesov pred zasebnimi, ko gre za promet z določenimi vrstami nepremičnin, glede na njihovo rabo. Pogodba o razdružitvi premoženja z dne 7.7.2011, na podlagi katere je bil vložen zemjiškoknjižni predlog v tej zadevi, pa je pravni posel med solastnikoma, ki sta v zemljiško knjigo že vknjižena. Pri razdružitvi solastniških deležev vsak od solastnikov namesto solastniških deležev na večih nepremičninah pridobi v izključno last točno določene nepremičnine v celoti. Solastnika nič ne pridobivata in ne gre za pravni promet. Zato ni potrebno upoštevati določbe 38. člena ZZK-1 in zahtevani prilogi k predlogu nista potrebni.

Pritožba je utemeljena.

Glede na prvi odstavek 38. člena ZZK-1 mora biti tedaj, ko se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice, zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo pristojnega organa o namenski rabi nepremičnine po prostorskih aktih in morebitnih prostorskih ukrepih, ki veljajo na območju, na katerem nepremičnina leži. Potrdilo je potrebno zato, ker omogoča ugotovitev, ali in kakšna je omejitev pri prenosu lastništva na novega pridobitelja in posledično ugotovitev, ali kakšno odobritev, potrdilo oz. soglasje je potrebno predložiti glede na drugi odstavek 38. člena ZZK-1. Ta namreč določa, da je v primeru, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, za katerega je po zakonu potrebno pridobiti soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da taka odobritev ali soglasje ni potrebno, dovolilu treba priložiti tudi navedeno soglasje, odobritev oziroma potrdilo. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da konkretna zadeva ne terja upoštevanja zahtev iz navedenih določb. Predlagatelja sta predlagala vpis na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnega premoženja z ustreznim zemljiškoknjižnim dovolilom med predlagateljema, s katero sta si nepremičnine, glede katerih teče vpis, kot solastne razdelila tako, da upoštevaje velikost solastnih deležev družba A. pridobi v izključno last nepremičnini parc.št. 1508/13 in 1508/14, ostale pa ravno tako v izključno last R.K. Taka pogodba o razdružitvi solastnega premoženja ni pogodba, ki bi izkazovala promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani zgoraj navedeni pogoji za vpis, temveč gre za pravnoposlovno delitev premoženja v sorazmerju s solastninskimi deleži med obstoječimi solastniki, katere namen in cilj je prenehanje solastnine z delitvijo stvari v naravi. Na tovrstne situacije, kot je obravnavana, se zato po oceni pritožbenega sodišča določba 38. člena ZZK-1 ne nanaša (glej tudi: M. Juhart in ostali, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 356). Sodišče prve stopnje je to določbo napačno razlagalo in zato prišlo do napačnega zaključka, da je zaradi nepredložitve listin iz prvega in drugega odstavka tega člena predlog nepopoln. Glede na to je bilo potrebno izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, ki je ob takem sklepanju predlog kot nepopoln zavrgla, razveljaviti in vrniti zadevo sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka prvega odstavka 161. člena ZZK-1). Pred odločanjem bo moralo sodišče prve stopnje kot pristojno presoditi siceršen obstoj vseh potrebnih pogojev za dovolitev vpisa.