Jedro

Podjetnik se registrira z vpisom v poslovni register Slovenije pri Ajpes, pri čemer ob vpisu v register dobi matično številko, ki je njegova enolična identifikacijska številka, s katero se izkazuje v pravnem prometu. Vpise podjetnika v poslovni register odreja ZGD-1 predvsem njegov drugi del v 71. do 75. členu. V skladu s prvim odstavkom 75. člena ZGD-1 lahko prijavo za izbris iz poslovnega registra Ajpesu predloži le podjetnik sam ali oseba, ki jo je podjetnik za ta namen posebej pooblastil. Kot izhaja iz podatkov v spisu in čemer tožnik tudi ne nasprotuje, je bil tožnikov izbris iz poslovnega registra Slovenije opravljen v skladu z omenjenimi določili, kar posledično pomeni, da je podjetnik z 31. 12. 2015 prenehal opravljati dejavnost. Čim pa je tako, je tudi po mnenju sodišča zaradi prenehanja koncesionarja prenehala tudi koncesijska pogodba, posledično pa tudi koncesijsko razmerje med tožnikom in toženo stranko.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Vlada Republike Slovenije v 1. točki izreka ugotovila, da je dne 1. 1. 2016 prenehala koncesijska pogodba št. 014-03-51/2008, ki je bila sklenjena s podjetnikom A. s.p. za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju B., zaradi prenehanja koncesionarja. V 2. točki izreka pa ugotovila, da zaradi prenehanja koncesijske pogodbe preneha tudi koncesijsko razmerje s tožnikom na dimnikarskem območju B..

2. V obrazložitvi Vlada pojasnjuje, da je izdala Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (v nadaljevanju Uredba), ki je koncesijski akt, in ki je bila podlaga za podelitev koncesije. Za koncesionarja je Vlada izbrala podjetnika A. s.p. in o izbiri izdala koncesijsko odločbo št. 35404-1/2010/5 z dne 27. 5. 2010. Omenjeni je dne 9. 8. 2010 sklenil koncesijsko pogodbo za dobo osmih let. V skladu z 31. členom koncesijske pogodbe je prenehanje koncesionarja razlog za prenehanje koncesijske pogodbe, kar posledično pomeni prenehanje koncesijskega razmerja. To preneha z vsakim prenehanjem koncesionarja, kar se ugotovi s pravnomočnim izpiskom iz pristojne javne knjige, kot to določa 32. člen koncesijske pogodbe.

3. Ministrstvo za okolje in prostor je po vpogledu v poslovni register Slovenije ugotovilo, da je bil podjetnik z matično številko 5558292000 dne 31. 12. 2015 izbrisan iz poslovnega registra Slovenije. Slednje pa pomeni prenehanje koncesionarja. Zaradi prenehanja koncesionarja je prenehala koncesijska pogodba, posledično pa tudi koncesijsko razmerje.

4. Tožnik v tožbi pojasnjuje, da drži ugotovitev, da je kot fizična oseba z dnem 31. 12. 2015 svoje podjetništvo zaprl, vendar je takoj nato dne 5. 1. 2016 tudi ponovno odprl enako firmo, kar je razvidno iz Poslovnega registra in kar med strankama ne more biti sporno. Slednje pa ugotavlja tudi izpodbijani akt tožene stranke. Zaradi tega dejanja je prišlo do spremembe matične številke samostojnega podjetnika, vendar gre še vedno za isto fizično osebo kot nosilca podjetja in tudi za isto davčno številko. Prav tako pa poleg iste firme tožnik kot fizična oseba in podjetnik posluje še vedno z isto dejavnostjo na istem naslovu. Zato tožena stranka nima prav, ko določila koncesijske pogodbe, zlasti njenega 14. člena tolmači na način, da gre za povsem drugega koncesionarja, zaradi česar naj bi bilo potrebno v primeru koncesijske pogodbe za B. po uradni dolžnosti ugotoviti, da je nastopila situacija iz 32. člena pogodbe. Ker je koncesionar fizična oseba z istimi karakteristikami in isto davčno številko, je takšen zaključek nepravilen in nezakonit. 5. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, naj njeni tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek. Tožena stranka pa naj tožeči stranki povrne nastale stroške upravnega spora skupaj s pripadki vred.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da prereka navedbe tožeče stranke v delu, ki se nanašajo na izpodbijanje razlogov za prenehanje koncesijske pogodbe, sklenjene za dimnikarsko območje B. s tožnikom. Pojasnjuje, da je pri reševanju zahteve za podaljšanje veljavnosti oziroma sklenitev koncesijske pogodbe za dimnikarsko območje C. in D., ki jo je tožeča stranka vložila 14. 1. 2016 in 25. 1. 2016, ugotovila, da je zahtevo vložil podjetnik z istim nazivom, vendar z drugo matično številko. Po vpogledu v Ajpes je ugotovila, da je bil podjetnik 31. 12. 2015 na podlagi sklepa o izbrisu iz poslovnega registra z omenjenim dnem izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije. Ponovno je bil vpisan v Poslovni register Slovenije šele 5. 1. 2016 na podlagi sklepa o vpisu v poslovni register Slovenije z dne 8. 1. 2016 z istim nazivom, istim sedežem ter isto registrirano dejavnostjo, vendar z drugo matično številko. Prenehanje opravljanja dejavnosti podjetnika ureja 75. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Da gre v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti za prenehanje podjema podjetnika, izhaja iz obrazložitve 75. člena Komentarja ZGD-1, v katerem je navedeno, da prenehanje opravljanja dejavnosti ne pomeni morebitne spremembe opravljanja dejavnosti ali začetka opravljanja dejavnosti v okviru istega podjetnika, pač pa gre za prenehanje opravljanja dejavnosti v smislu izbrisa podjetnika iz poslovnega registra Slovenije, torej prenehanja podjema podjetnika. Tožeča stranka pojem fizične osebe enači s pojmom podjetnika čemur tožena stranka nasprotuje. Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, v okviru organiziranega podjetja, ki lahko dejavnost začne opravljati šele, ko je pri Ajpesu vpisan v poslovni register Slovenije. Tako ni nobenega dvoma, da je podjetnik dne 31. 12. 2015 z izbrisom iz poslovnega registra Slovenije tudi prenehal. To je skladno s prvim odstavkom 32. člena koncesijske pogodbe tudi razlog za njeno prenehanje. V zvezi z nasledstvom koncesijske pogodbe je v drugem odstavku 32. člena določeno, da koncesijska pogodba ne zavezuje univerzalnih pravnih naslednikov koncesionarja. Potrebna je sklenitev nove koncesijske pogodbe z naslednikom pod enakimi pogoji za preostali čas trajanja koncesije. V skladu s 24.a členom Uredbe, ki se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja, sme koncesionar pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja le z odločbo Vlade. Tožeča stranka vloge za prenos koncesije za dimnikarsko območje B. na univerzalnega pravnega naslednika vse do izdaje izpodbijane odločbe ni vložila. Tako ne more biti nobenega dvoma, da je s prenehanjem podjetnika A. s.p. z matično številko ..., koncesionar izgubil vse pravice in obveznosti iz koncesijskih razmerij ter da novo vpisani podjetnik pravic iz koncesijske pogodbe ni pridobil. Tožena stranka tako sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Ker relevantne okoliščine za presojo v tem upravnem sporu med strankama niso sporne, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zadevi odločilo izven glavne obravnave.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V zadevi je sporno, ali je koncesijsko razmerje vlade s tožnikom na dimnikarskem območju B. zaradi prenehanja koncesijske pogodbe prenehalo. Odločitev o navedenem vprašanju je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je ob nespornem dejstvu, da je bil tožnik dne 31. 12. 2015 izbrisan iz poslovnega registra Slovenije in nato vanj ponovno vpisan dne 5. 1. 2016, vendar z novo matično številko, nastopil razlog za prenehanje koncesijske pogodbe.

10. Podjetnik se registrira z vpisom v poslovni register Slovenije pri Ajpes, pri čemer ob vpisu v register dobi matično številko, ki je njegova enolična identifikacijska številka, s katero se izkazuje v pravnem prometu. Gre za številko, ki ga na trgu v razmerju z drugimi subjekti označuje. Matična števila služi hkrati za povezovanje poslovnega registra z ostalimi primarnimi registri in evidencami podatkov v Sloveniji, kar je pomembno zaradi zagotavljanja celovitosti in ažurnosti podatkov v poslovnem registru. Vpise podjetnika v poslovni register odreja ZGD-1 predvsem njegov drugi del v 71. do 75. členu. V skladu s prvim odstavkom 75. člena ZGD-1 lahko prijavo za izbris iz poslovnega registra Ajpesu predloži le podjetnik sam ali oseba, ki jo je podjetnik za ta namen posebej pooblastil. Kot izhaja iz drugega odstavka 75. člena ZGD-1 mora podjetnik vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na spletnih straneh objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost in ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Poleg objave na spletnih straneh Ajpes lahko podjetnik tudi na druge načine obvesti o prenehanju svoje dejavnosti. Kot izhaja iz podatkov v spisu in čemer tožnik tudi ne nasprotuje, je bil tožnikov izbris iz poslovnega registra Slovenije opravljen v skladu z omenjenimi določili, kar posledično pomeni, da je podjetnik z 31. 12. 2015 prenehal opravljati dejavnost. Vsakršno drugačno tolmačenje bi namreč lahko vzbudilo nezaupanje v pravo iz 2. člena Ustave RS, saj bi lahko povzročilo zmedo v pravnem prometu. Čim pa je tako, je tudi po mnenju sodišča zaradi prenehanja koncesionarja prenehala tudi koncesijska pogodba, posledično pa tudi koncesijsko razmerje med tožnikom in toženo stranko. Odločitev tožene stranke je zato po mnenju sodišča pravilna in zakonita.

11. Sodišče pri tem še pripominja, da je 1. točka izreka izpodbijane odločbe nepotrebna, saj zgolj opisuje ugotovitev, ki jo je tožena stranka sprejela v zvezi s prenehanjem sporne koncesijske pogodbe. Omenjena točka bi tako bolj sodila v obrazložitev izpodbijane odločbe. Ne glede na to, se izpodbijano odločbo vseeno da preizkusiti.

12. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.