- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 3519/2006
ECLI:SI:VSLJ:2006:III.CP.3519.2006 Civilni oddelek
Povzetek
- Oprostitve plačila kupnineAli je kupec, ki je edini upnik, lahko oproščen plačila kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu?
- Ugotavljanje vrednosti nepremičnine in terjatveAli mora sodišče prve stopnje ugotoviti razliko med vrednostjo nepremičnine in vrednostjo terjatve, če je terjatev manjša od vrednosti nepremičnine?
- Zamudne obrestiAli se od 1.1.2002 ne tečejo zakonske zamudne obresti?
- Bistvene kršitve postopkaAli je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V primeru, ko je kupec, ki je edini upnik, oproščen položitve kupnine, mora sodišče prve stopnje ugotoviti razliko med vrednostjo nepremičnine in vrednostjo terjatve, razen v primeru, če je terjatev večja od vrednosti nepremičnine.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu (točka 3 izreka) sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje domaknilo nepremičnine vpisane v vl. št. k.o. upniku in upnika oprostilo položitve kupnine do višine zneska, ki mu bi šel po sklepu o poplačilu.
Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi dolžnik navaja, da izpodbija odločitev o oprostitvi plačila kupnine. Kupec je za kupljeno nepremičnino dolžan položiti znesek, ki ga je zdražil, saj je obveznost dolžnika precej manjša, kot pa znaša cena po kateri je nepremičnino kupil upnik. Glede na odločbo Ustavnega sodišča bi bilo potrebno upoštevati, da od 1.1.2002 ne tečejo zakonske zamudne obresti. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da terjatev upnika presega 5.000,000,00 SIT, ko pa je sodišče v postopku sploh ni ugotavljalo.
Upnik je odgovoril na pritožbo in predlagal, da pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožba je utemeljena.
Kupec, ki je edini upnik, je lahko oproščen plačila kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu (prvi odstavek člena 191 ZIZ). Sodišče prve stopnje ne bi bilo dolžno ugotavljati višine kupnine samo v primeru, če je vrednost nepremičnine manjša od terjatve upnika. V primeru pa, ko je vrednost nepremičnine večja, pa mora sodišče ugotavljati vrednost terjatve, saj morata upnika in dolžnik vedeti koliko kupnine je še dolžan plačati upnik. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo razlike med višino terjatve in kupnino, temveč je v izpodbijanem delu sklepa samo prepisalo drugi odstavek člena 192 ZIZ, se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. S takim postopanjem je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka člena 339, točka 14 ZPP ter je bilo pritožbi dolžnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (člen 365, točka 3 ZPP), ne da bi pritožbeno sodišče odgovorilo na ostale pritožbene trditve v zvezi z zamudnimi obrestmi. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri bo mogoče pravilno odločiti o zadevi.
Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi člena 166 ZPP.