Jedro

Tožnik je, upoštevajoč izobrazbo, sposoben opravljati le delo navadnega varnostnika.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 5. 10. 2023 in številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 13. 3. 2023 ter hkrati odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun RS.

2.Zoper takšno sodbo se po pooblaščencu pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

3.V postopku imenovana sodna izvedenca sta ugotovila, da je pri tožniku od 8. 3. 2021 dalje zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom za delovno mesto "menedžer v drugih storitvah", je pa zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom v trajanju 20 ur tedensko, 4 ure dnevno, in sicer za dobro strukturirano in rutinsko delo, psihično manj zahtevno in manj odgovorno, v dnevnih izmenah. Tožnik s tem ne soglaša. Od 2021 opravlja delo varnostnega menedžerja in varnostnika, prav tako ima svoje podjetje za taksi prevoze in podjetje za prodajo plemenitih kovin, ki ga opravlja neprekinjeno do danes. Na delovnem področju zasebnega varovanja so vsa dela, kjer ne gre za zasedbo vodstvenih položajev, zelo fizična in psihično obremenilna. Tega se izvedenca ne zavedata. Ugotavljata, da je tožnik glede na izobrazbo sposoben opravljati le delo navadnega varnostnika, kar je povezano z velikimi obremenitvami (obhodi vsakodnevno po več ur, stanje na mestu po eno uro in več, biti v stiku s težavnimi strankami in nositi orožje ter ga uporabiti v nevarnih situacijah). Ravno delo varnostnega menedžerja, ki ga tožnik opravlja sedaj, mu omogoča razbremenitev tako na fizičnem kot psihičnem področju. Slednje delo ne pride v poštev, če bo potrjena izpodbijana odločba in bo tožnik rabil dodatne razbremenitve pri delu. Tožnik vztraja pri ponovnem zaslišanju na sodišču, po katerem bosta izvedenca lahko ustno dopolnila svoje mnenje oziroma bosta imenovana nova izvedenca. Zdravnik medicine dela, ki je razpolagal z vso dokumentacijo, je 17. 5. 2024 ocenil, da je tožnik sposoben opravljati delo varnostnega menedžerja. Med podano oceno s strani zdravnika medicine dela in spornim izvedenskim mnenjem je razlika oziroma nasprotje glede odločilnih dejstev, zaradi česar bi moralo sodišče postaviti tretjega izvedenca medicine dela, prometa in športa. Ker ga sodišče ni postavilo, je s tem zagrešilo kršitev 339. člena ZPP v povezavi z 243. in 253. členom ZPP. Posledično gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar je vplivalo na zakonitost sodbe. Na podlagi enakih izvidov pred dvema, trema letoma je toženec ocenil, da je tožnik sposoben za opravljanje dela varnostnega menedžerja in za varnostnika. Invalidnost tožnika naj bi nastala 8. 3. 2021 in od tega dne dalje je tožnik upravičen do prejemanja invalidske pokojnine. Izvedenski organ toženca je napačno ugotovil dejansko stanje, saj se tožnik redno zdravi, jemlje potrebna zdravila in hodi na zdravniške preglede. Njegovo zdravstveno stanje ne vpliva na njegovo delovno sposobnost. Tožnikovo zdravljenje še ni zaključeno, saj k zdravljenju svoje bolezni pristopa odgovorno ter aktivno deluje po navodilih zdravnikov. Ni bilo pojasnjeno, zakaj v prihodnosti ni mogoče izboljšanje njegovega zdravstvenega stanja. Osebni pregled pritožnika na IK I. stopnje z dne 8. 3. 2021 ni bil izveden zaradi epidemije COVID-19. Z odločbo toženca o razvrstiti tožnika v I. kategorijo invalidnosti, se intenzivno poseže v zaposlitvene možnosti, zato bi bilo nujno opraviti osebni pregled tožnika in se prepričati o njegovem zdravstvenem stanju. Sklicevanje na medicinsko dokumentacijo ne zadošča. Tožnik je bil v zadnjih treh letih enkrat mesečno na pregledu pri psihiatru, ki je nato napisal izvid in ga poslal osebni zdravnici tožnika, brez vpogleda tožnika v izvide in njuno korespondenco, na podlagi katere je osebna zdravnica predlagala invalidski postopek. Obravnava tožnika ni potekala primerno, saj ni bil seznanjen z lastnimi medicinskimi izvidi in stanjem. Vsa medicinska dokumentacija se nahaja pri tožnikovi osebni zdravnici. Njegovo delazmožnost za opravljanje trenutnega dela bi moral opraviti drug izvedenski organ. Sodišče tožnika ni zaslišalo in je opravilo obravnavo 25. 10. 2024, čeprav je bil pooblaščenec tožnika v tujini in je prosil za preložitev, prav tako se naroka ni mogel udeležiti tožnik. Zaradi navedenega gre za kršitve določb pravdnega postopka po drugem odstavku 8., 10., 14. in 15. točke 339. člena ZPP.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja.

5.Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 5. 10. 2023 in številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 13. 3. 2023, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da pri tožniku nova invalidnost ni podana in ima še naprej pravice na podlagi III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko na drugem delovnem mestu z omejitvami: dobro strukturirano in rutinsko delo, psihično manj zahtevno delo in manj odgovorno delo, samo v dnevnih izmenah, od 8. 3. 2021 dalje. Kontrolni pregled je določilo za februar 2026.

6.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali gre pri tožniku za zmanjšanje delovne zmožnosti.

7.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče tožniku odvzelo pravico do sodelovanja na naroku ter storilo kršitve po drugem odstavku 8., 10., 14. in 15. točke 339. člena ZPP. Sodišče je utemeljeno opravilo narok v odsotnosti tožnika in pooblaščenca ter odločilo na podlagi dokazov, ki jih je bilo mogoče izvesti na naroku. Sodišče ni dolžno obveščati strank, da ni ugodilo strankinemu predlogu za preložitev naroka. Če stranka ne prejme obvestila sodišča, to pomeni, da bo narok opravljen. Strankina dolžnost je, da se na vabilo odzove, sicer jo lahko zadenejo zakonsko predpisane posledice izostanka z naroka. Za preložitev naroka je potrebno sodišču poslati opravičilo ter za izostanek imeti opravičljiv razlog. Prošnja za preložitev naroka, posredovana s strani pooblaščenca tožnika 9. 10. 2024, vsebuje le pavšalen razlog "odsotnosti v tujini", letalska karta kot zmotno zatrjuje pooblaščenec ni bila predložena, ob tem pa le navedeno, da tudi tožnik ne more pristopiti na narok. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča, da so bili za opravo naroka za glavno obravnavo izpolnjeni vsi pogoji, ker niti tožnik niti njegov pooblaščenec nista izkazala, da je obstajala nepredvidljiva in neodvrnljiva ovira, zaradi katerih nista mogla pristopiti na narok oziroma zagotoviti substitucije na naroku. Posledično tudi ni bila kršena ustavna pravica do pravne varnosti oziroma ustavna pravica do izjave na glavni obravnavi. Tožnikov pooblaščenec bi lahko za narok pooblastil substitute (16. člen Zakona o odvetništvu; Ur. l. RS, št. 18/93 s spremembami - ZOdv).

8.Tožnik je bil zaslišan na naroku za glavno obravnavo dne 8. 3. 2024, kjer je izpovedal o svojem zdravstvenem stanju, o medikamentozni terapiji ter opisal delo, zato je nerelevanten pritožbeni očitek, da sodišče neutemeljeno ni naknadno zaslišalo še tožnika. Torej o dejstvih, zaradi katerih je tožnik zahteval ponovno zaslišanje, je tožnik že izpovedal pred imenovanjem izvedenskega organa. Zaradi vsebine presoje v tem sporu je smotrno, da se tožnik o pravno relevantnih dejstvih zasliši že na začetku dokaznega postopka. Namen kasnejšega dokazovanja z zaslišanjem tožnika, bi bil tako le preizkusne in predvsem dopolnilne narave. Sodišče je tak dokazni predlog utemeljeno zavrnilo in slednje ustrezno obrazložilo v 11. točki obrazložitve.

9.Sodišče je odločilna dejstva za presojo tožbenega zahtevka ugotavljalo z imenovanjem izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Fakulteti A. Univerze v B., v katerem sta kot člana sodelovala specialist medicine dela, prometa in športa ter psihiatrinja, ki sta specialista s področja tožnikovih vodilnih zdravstvenih težav. Izvedlo je korekten sodni postopek in izdalo meritorno sodbo z vsemi potrebnimi razlogi.

10.Pri ocenjevanju invalidnosti je potrebno upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera v povezavi z delom, svojim poklicem in dejavnostjo iz tretjega odstavka oziroma četrtega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Po določbah ZPIZ-2 invalidnost ni več pogojena s trajno spremembo zdravstvenega stanja, zato mora ostati neuspešen pritožbeni očitek nezaključenem tožnikovem zdravljenju. Dejstvo zdravljenja v kontekstu določb ZPIZ-2 je potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej. Izvedenski organ je pojasnil, da gre pri tožniku za kronično bolezen. Pri tožniku bo potrebno po vsej verjetnosti doživljenjsko vodenje psihiatra. Pravno relevantno pa je vprašanje kakšen vpliv bodo imele tožnikove zdravstvene težave (navzlic zdravljenju) na njegovo delovno zmožnost. V 8. točki je ustrezno pojasnjeno, da je shizofrenija psihotična motnja, ki lahko z remisijami ali delnimi remisijami traja celotno življenje, v postopek zdravljenja pa so vključena tako antipsihotična zdravila kot socialna rehabilitacija in aktivacija v smislu zmanjšanja realnih zunanjih stresorjev. Če bo tožnik sledil navodilom psihiatrinje in celotnega tima ter opustil zdravljenje "na svojo roko", bo lahko na drugem ustreznem delu s časovnimi in psihičnimi razbremenitvami pri delu dobro funkcioniral. Kot pomembno sta člana izvedenskega organa izpostavila tožnikovo nekritičnost do potrebnega zdravljenja, ki pa je po njuni oceni zelo pomembna. Tožnik si namreč zaradi prepričanja, da bo dobil ugodnejšo oceno zmožnosti za različna delovna mesta, če bo brez zdravil, sam znižuje predpisane odmerke, kar pa predstavlja ob stresnem okolju resno tveganje za recidiv.

11.Ne gre za zmotno oceno izvedenskega organa, da je tožnik, upoštevajoč izobrazbo, sposoben opravljati le delo navadnega varnostnika, kot zatrjuje pritožnik. Oba člana izvedenskega organa sta vztrajala, da so pri tožniku, kljub zdravljenju prisotni nekateri pozitivni simptomi paranoidne shizofrenije.

Tožnik precenjuje svoje realne zmožnosti zaposlitve na nekaterih delovnih mestih, saj si svojsko razlaga pogoje za njihovo razporeditev in tudi do psihotične motnje ni ustrezno kritičen. Kot pozitivno sta izpostavila, da tožnik izkazuje voljo po zaposlitvi, vendar lahko zunanji stresorji kljub ustrezni antipsihotični terapiji predstavljajo tožniku triger za ponovni izbruh močnejše psihotične simptomatike, če bi bila zaposlitev za tožnika preveč obremenjujoča.

Izrecno je bilo izpostavljeno, da so na oceno preostale delazmožnosti znatno vplivali tožnikovi ohranjeni voljni mehanizmi po zaposlitvi. Kljub temu pa mora biti ocena ustrezna tožnikovim dejanskim sposobnostim in preprečevanju distresnega doživljanja tako do sebe kot do okolice. Povsem določno je bilo s strani izvedenskega organa obrazloženo zakaj in katero delo je za tožnika najbolj ustrezno. Predvsem iz tega vidika je bil tudi podan predlog za nekajletno spremljanje, da se bo na podlagi dinamike bolezni ter mnenja kliničnega psihologa odločalo o možnostih dodatnega usposabljanja za prezaposlitve na odgovornejša delovna mesta.

12.Neutemeljen je pritožbeni očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ker sodišče z drugim izvedencem iste stroke ni odpravilo nasprotja med ugotovitvijo zdravnika medicine dela z dne 17. 5. 2024 ter diametralno nasprotne ugotovitve izvedenskega organa. Kot ključno je sodišče v dokazni oceni 10. točke ugotovilo, da sta člana izvedenskega organa upoštevala vse citirane izvide in pojasnila, zakaj vztrajata, da tožnik do referenčnega obdobja potrebuje časovno in stvarno razbremenitev. Iz celotnega konteksta obrazložitve je razvidno, da ocena iz izvida z dne 17. 5. 2024 ne more izpodbiti ugotovitve izvedenskega organa. Vloga sodnega izvedenca in vloga lečečih specialistov je popolnoma drugačna. Izvedenski organ je bil imenovan za uravnoteženje subjektivnosti drugih dokazov. Za razsojo je ključno dejansko stanje, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana dokončna odločba toženca.

13.Samo nestrinjanje in nezadovoljstvo tožnika z izvedenskimi ugotovitvami, pa le‑tem ne odvzame veljave ter vzpostavi razloga za imenovanje drugega izvedenca. Z obrazloženo zavrnitvijo dokaznega predloga o imenovanju drugih izvedencev sodišče tožniku ni odvzelo pravice do obravnavanja oziroma pravice do izjave. Imenovanje izvedenca iste stroke ne bi doprineslo ničesar, kar ni bilo že obravnavano in tako ne bi povečalo tožniku možnost njegovega uspeha. Ponavljanje dokazovanja z novimi izvedenci vse dotlej, dokler njihove ugotovitve ne bi potrjevale tožnikovih zahtev, pa ni pravno utemeljeno. Ocena sodišča, da v okviru 8. člena ZPP samo presodi in dokazno oceni izvedensko mnenje, je pravilna.

14.Tudi dejstvo, da v času izdelave ocene tožnikove delazmožnosti na IK I. stopnje z dne 8. 3. 2021 ni bil izveden osebni pregled, ne more spremeniti ugotovitev izvedenskega organa. Osebni pregled je bil izveden ob izdelavi izvedenskega mnenja s strani izvedenskega organa, ki je presojal izpodbijano odločitev toženca. Izvedenski organ ni nekritično sledil ugotovitvam invalidskih komisij s strani toženca, temveč je bila njegova preostala delazmožnost presojana skladno s kriteriji, opredeljenimi v 63. členu ZPIZ-2.

15.Neutemeljen mora ostati tudi pritožbeni očitek, ki vzpostavi sum utemeljenosti vodenja invalidskega postopka. Določilo drugega odstavka 178. člena ZPIZ-2 določa, da pobudo za uvedbo postopka poda osebni ali imenovani zdravnik, postopek pa nadalje vodi ZPIZ po uradni dolžnosti. Zavarovanec v tem primeru ne more podati umika predloga. Pritožbeno sodišče sicer lahko razume tožnikovo željo po opravljanju zahtevnejšega dela, pa vendar razvrstitev zavarovancev v kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz tega naslova zasleduje cilj delovnim invalidom zagotoviti ustrezno delo, ki ne poslabšuje zdravstvenega stanja, zavarovancem, ki so delovno zmožnost izgubili, pa omogočiti invalidsko upokojitev. Javni interes se odraža tudi v ureditvi postopka uveljavitve in varstva pravic v 8. delu ZPIZ-2.

16.V konkretnem primeru je bil postopek uveden na predlog tožnikovega osebnega zdravnika, ki je bil s strani lečečega specialista psihiatra obveščen o tožnikovih zdravstvenih težavah. Po Zakonu o zdravstveni dejavnosti storitve s področja osnovne zdravstvene dejavnosti opravlja osebni zdravnik s svojimi sodelavci.

Le izjemoma, kadar določena kronična bolezen na podlagi strokovnih kriterijev zahteva trajen nadzor na specialistični ravni, lahko napotni zdravnik prevzame bolnika v stalno zdravstveno oskrbo. O tem se mora načeloma dogovoriti z bolnikovim osebnim zdravnikom, ki ga mora tudi redno obveščati o bolnikovem zdravstvenem stanju in svojih ukrepih (46. člen ZZDej). Specialist zagotovi osebnemu zdravniku vse potrebne podatke za nadaljnjo varno zdravstveno obravnavo in presojo potrebnosti drugih ukrepov.

Izvirniki izvidov, namenjeni zdravniku, se med izvajalci zdravstvene dejavnosti pošiljajo oziroma kot odpravki izvida, pacientu pa se izroča kopija izvida oziroma odpravek, namenjen pacientu. Obveščanje osebnega zdravnika, ki je določeno z zakonom, tako tožnik kot pacient ne more prepovedati.

16.Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

17.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Tožnik vztraja, da pri njemu ni razlogov za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti s krajšim delovnim časom s stvarnimi razbremenitvami.

2Če je razlog za izostanek zdravstvene narave, mora stranka oziroma druga oseba, ki želi opravičiti svojo odsotnost, predložiti ustrezno potrdilo.

3Iz odredbe v spisu (list. št. 75) je razvidno, da sodišče vlogi za preložitev ne bo ugodilo.

4Tako tudi sodba VS RS II Ips 431/2009 z dne 25. 4. 2013.

5List. št. 18.

6Tožnikovo zdravstveno stanje in posledično izguba delazmožnosti ter pogoji dela.

7Pred imenovanjem izvedenskega organa.

8S takojšnjim zaslišanjem tožnika se prepreči zavlačevanje postopka s kopičenjem procesnega gradiva z dodatnimi navedbami, prav tako je tožnik na ta način vezan na svojo izpovedbo ter prisiljen h korektnosti tudi glede navedb, saj jim navajanje novih in drugačnih dejstev, kot so tista, ki izhajajo iz njegovih izpoved, ne more biti v prid. Tako je bistveno zožen manevrski prostor za zlorabo procesnih pravic (neresnične trditve, zavlačevanje postopka).

9Komunikacija na daljavo.

10Ravno nekritičnost je del bolezenskega procesa shizofrenije.

11Kontrolni pregled pri IK v letu 2026.

12Da je tožnik sposoben opravljati delo varnostnega menedžerja in trenutno delo.

13Ki je bilo v tem sporu opredeljeno z datumom dokončne odločbe z dne 5. 10. 2023.

14Ki časovno zapade po presoji referenčnega obdobja.

15Predvsem izvidov lečečih specialistov, na katere se sklicuje tožnik.

16Upoštevajoč celotno medicinsko in delovno dokumentacijo ter ugotovitve osebnega pregleda.

17Osebni zdravnik z njegovim soglasjem lahko poda predlog tudi izvajalec medicine dela.

18Ta lahko napoti bolnika tudi k drugim zdravnikom in usklajuje njihove nasvete, vodi pa tudi bolnikovo zdravstveno dokumentacijo. V razmerju do osebnega zdravnika so vsi drugi zdravniki, ki sodelujejo pri zdravstveni obravnavi posameznika na sekundarni in terciarni ravni, napotni zdravniki. Izvajanje storitev napotnega zdravnika je po ZZDej praviloma časovno omejeno in vezano na napotitev osebnega zdravnika.

19Ocena začasne nezmožnosti za delo.

Zveza: