Jedro

Nezapadle terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov se z začetkom stečajnega postopka ne štejejo kot zapadle tako, kot to določa 1. odst. 100. čl. ZPPSL za nezapadle terjatve upnikov do stečajnega dolžnika.

Izrek

I./ Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi: "Sodba sodišča prve stopnje se spremeni in se tožbeni zahtevek, ki se glasi: Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki - v stečaju 1.881.910,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.6.1993 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo, z a v r n e;"

II./ Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki njene stroške vsega postopka v znesku 131.733,00 SIT v 8 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Glede na to, da je bil zoper njo začet stečajni postopek, je tožeča stranka pozvala toženo stranko, naj sprosti njeno dobroimetje 1,881.910,00 SIT in omenjeni znesek nakaže na njen žiro račun. Ker tožena stranka tega ni storila, zahteva plačilo omenjenega zneska s tožbo.

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, sodišče druge stopnje pa je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka pravočasno vložila revizijo. V njej uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Edino dejstvo, na katerega opira tožeča stranka tožbeni zahtevek, je začetek stečajnega postopka zoper njo. Na kakšni drugi dejanski podlagi bi sicer morda lahko zahtevala vrnitev vtoževanega zneska, ne more ga pa na zatrjevani. Ker pa je sodišče na zatrjevano dejansko podlago vezano (primerjaj: 3. odst. 186. člena ZPP ter še 1. odst. 190. člena ZPP in 1. odst. 191. člena ZPP), je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je namreč, da tekom postopka ni prišlo do kakšnih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v 10. točki 2. odst. 354. člena ZPP (386. člen ZPP), da pa sta sodišči prve in druge stopnje na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo za svoji odločitvi zmotno uporabili (1. odst. 395. člena ZPP).

Oklic o začetku stečajnega postopka zoper tožečo stranko je bil nabit na oglasno desko sodišča 30.6.1993. S tem dnem so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka (1. odst. 91. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - Ur. list SFRJ štev. 84/89; v nadaljevanju: ZPPSL).

Prvi odst. 100. člena ZPPSL določa, da se nedospele terjatve upnikov proti stečajnemu dolžniku štejejo z dnem začetka stečajnega postopka za dospele. Nasprotne določbe, po kateri bi se tudi nedospele terjatve stečajnega dolžnika proti njegovim dolžnikom štele za dospele z dnem začetka stečajnega postopka, ZPPSL nima. To je tudi razumljivo. Začetek stečajnega postopka ne sme imeti za posledico poslabšanja položaja dolžnikov stečajnega dolžnika. Predčasen nastop dospelosti njihovih obveznosti proti stečajnemu dolžniku pa bi to vsekakor bil. Sodišči prve in druge stopnje sta oprli stališče, da se z dnem začetka stečajnega postopka štejejo za dospele tudi nedospele terjatve stečajnega dolžnika proti njegovim dolžnikom, na 3. odst.105. člena ZPPSL. Stališče, da uvaja omenjeno zakonsko določilo glede nedospelih terjatev stečajnega dolžnika proti njegovim dolžnikom enake pravne pravne posledice kot jih uvaja 1. odst. 100. člena ZPPSL glede nedospelih terjatev upnikov proti stečajnemu dolžniku, je pravno zmotno. Tretji odstavek 105. člena ZPPSL namreč sploh ne govori o (predčasni) dospelosti terjatev stečajnega dolžnika proti njegovim dolžnikom. Določa samo izjemo od načela iz 336. člena ZOR, po katerem se lahko pobotata samo vzajemni terjatvi, če sta obe dospeli. Na njeni podlagi lahko zato dolžnik stečajnega dolžnika pobota terjatev, ki jo ima proti stečajnemu dolžniku, tudi če na dan začetka stečajnega postopka še ni dospela.

Določba 105. člena ZPPSL je sprejeta v zakon v korist upnikov stečajnega dolžnika, ki so istočasno njegovi dolžniki, ne pa v njihovo škodo (kar bi bilo, če bi jo razlagali tako, kot sta jo sodišči prve in druge stopnje). Glede poplačila upnikov stečajnega dolžnika prevladuje v stečajnem postopku načelo paritete (1. odst. 140. člena ZPPSL). Za primere pa, v katerih se ob nastanku pravnih posledic začetka stečajnega postopka pojavi upnik stečajnega dolžnika tudi kot njegov dolžnik, pa je ZPPSL v 105. členu uzakonil načelo prioritete. Po omenjenem zakonskem določilu dobi namreč tisti upnik stečajnega dolžnika, ki je istočasno tudi njegov dolžnik, svojo terjatev poplačano v celoti do višine svoje obveznosti, ne pa samo v ustreznem deležu tako, kot ostali upniki. S 3. odst. 105. člena ZPPSL pa je zakonodajalec razširil ugodnost uporabe načela prioritete še na tiste upnike in istočasno dolžnike stečajnega dolžnika, katerih obveznosti do stečajnega dolžnika še niso dospele. Ne bi bilo namreč prav, da takšni upniki svojih nedospelih obveznosti do stečajnega dolžnika ne bi mogli pobotati s svojimi terjatvami proti njemu, čeprav se morda te štejejo za dospele samo zaradi nastopa posledic začetka stečajnega postopka.

Na podlagi 2. odst. 166. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških vsega postopka. Pri tem se je oprlo na 1. odst. 154. člena ZPP ter na 2. odst. 164. člena ZPP. V zvezi z zadnje navedenim zakonskim določilom revizijsko sodišče pojasnjuje, da je tožena stranka v okviru stroškov revizijskega postopka zahtevala samo vrnitev taks v višini 37.638,00 SIT.