Jedro

Neutemeljenost predloga, saj ne gre za vprašanje, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za obnovo postopka in tožnici naložilo plačilo toženčevih stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zaključilo je, da tožnica z novim dokazom poskuša dokazati nekaj, kar ni odločilno za to pravdo. Pogoj za utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene pridobitve po 190. in 198. členu Obligacijskega zakonika (OZ) je namreč obstoj obogatitve na eni strani in prikrajšanja na drugi. Po enotni sodni praksi tisti, ki je privolil v neuporabo in s tem prikrajšanje, nima zahtevka za uporabnino. Sodišče je zaključilo, da ker tožnica garsonjere prostovoljno ni uporabljala, ni bila prikrajšana, česar tožnica z novim dokazom ne izpodbija. Zato si svojega pravnega položaja v pravdi za plačilo uporabnine ne more izboljšati, tudi če bi z dokazom (da je toženec garsonjero uporabljal) uspela.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede vprašanja: „Ali se lahko sodišče v postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka, če se predlagatelj sklicuje na nov dokaz, o tem, ali bi bila lahko izdana zanj ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku, sklicuje na ugotovljeno dejansko stanje iz pravnomočne sodne odločbe?“ Navaja, da v zvezi s tem vprašanjem ni sodne prakse.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vprašanje ne izpolnjuje pogojev po prvem odstavku 367.a člena ZPP, saj ne gre za vprašanje, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče druge stopnje je tožnici pojasnilo, da je njen predlog za obnovo neutemeljen, saj si svojega pravnega položaja v pravdi za plačilo uporabnine ne more izboljšati, tudi če bi z novim dokazom uspela, saj glede na enotno sodno prakso (II Ips 734/2007, II Ips 210/94 itd.) tožnica ni upravičena do uporabnine, ker je v neuporabo (in s tem v prikrajšanje) privolila, česar pa z novim dokazom niti ni izpodbijala. Tožnica v predlogu temu stališču sodne prakse niti ni oporekala, glede izpostavljenega pravnega vprašanja pa ni izkazala, da bi bile okoliščine v obravnavanem primeru takšne, da bi bila odločitev revizijskega sodišča v tej zadevi pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrnilo.